Jedro

Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.

Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlagateljev predlog in po uradni dolžnosti odločilo, da se stiki med očetom in hčerjo, določeni s sklepom z dne 27. 11. 2018, spremenijo in začasno potekajo vsak drugi ponedeljek od 13. do 14. ure pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), po vsaj štirih zaporedno uspešno izvedenih stikih pa potekajo enkrat na 14 dni v trajanju dveh ur. Za primer kršitve je določilo denarno kazen v višini 300 EUR. CSD je naložilo, da enkrat mesečno o izvedbi stikov posreduje sodišču poročilo z mnenjem.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi in in sklep spremeni tako, da se stiki med hčerko in nasprotnim udeležencem do pridobitve izvedenskega mnenja ukinejo, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pred pridobitvijo izvedenskega mnenja ni izkazan razlog za ureditev stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom. Sodišče ni razpolagalo le z nasprotnima stališčema udeležencev, marveč tudi s sodno izrečeno prepovedjo približevanja z dne 2. 3. 2021 in z izvedenskim mnenjem z dne 6. 7. 2018. Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da se po prestani zaporni kazni lahko pričnejo izvajati stiki pod nadzorom, a le, če si jih bo deklica želela in to tudi izrazila. Odločitev je v nasprotju z dekličino koristjo. Deklica je odtujena od očeta, se ga ne spomni, si stikov z njim ne želi in tovrstne želje ne izraža, ampak stike celo odklanja. Ogroženost deklice v primeru izvršitve izpodbijane odločitve je višja od ogroženosti, če se stiki odložijo do pridobitve izvedenskega mnenja. O stiski otroka v primeru takojšnje vzpostavitve stikov v sklepu ni razlogov.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. V ospredje prihajajo osebne okoliščine na materini strani in tiste, na podlagi katerih želi mati preprečiti stike med očetom in hčerjo. Neprimerno se spušča na osebno raven in diskreditiranje očeta v povezavi z njegovo preteklostjo, s čimer kaže na nezmožnost prilagoditve konkretni situaciji in postavitve koristi otroka pred svoje interese. Materine navedbe o otrokovi ogroženosti in nujnosti predhodne pridobitve izvedenskega mnenja nimajo podlage v realnem.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 273.b členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za njeno izjavo izjavi pred njeno izdajo. Ker je bil očetov predlog materi vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, je materino pravno sredstvo, poimenovano kot ugovor, sodišče prve stopnje pravilno štelo za pritožbo in jo predložilo v odločitev pritožbenemu sodišču. 6. Udeleženca sta starša sedemletne deklice. S sodno poravnavo, sklenjeno 8. 1. 2016, sta se dogovorila, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi, o očetovi preživninski obveznosti in o poteku stikov med očetovim prestajanjem zaporne kazni in po prestani kazni. O materinem predlogu za ukinitev stikov, vloženem v avgustu 2016, je sodišče v novembru 2018 odločilo, da stiki med deklico in očetom potekajo prek pisem in manjših daril in da se neposredni stiki ukinejo. V marcu 2021 je bila predlagatelju za dvanajst mesecev izrečena prepoved približevanja nasprotni udeleženki in hčeri. V aprilu, ko je bil odpuščen s prestajanja nove zaporne kazni, je oče vložil predlog za novo ureditev stikov. Predlagal je tudi začasno ureditev stikov pod nadzorom CSD. Mati je izdaji take začasne odredbe nasprotovala. Po pridobitvi poročila in mnenja CSD in njegovi vročitvi udeležencema je sodišče izdalo izpodbijani sklep, s katerim je določilo stike enkrat na štirinajst dni po dve uri pod nadzorom CSD.

7. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da so stiki med deklico in očetom nazadnje tekli v 2016, ko še ni dopolnila treh let, - da tedaj še ni mogla oblikovati trajnih, kompleksnih predstav o očetu in odnos z njim še ni mogel biti ponotranjen do te mere, da bi ga lahko ohranila med večletno prekinitvijo stikov, - da si je deklica predstavo o očetu najverjetneje oblikovala na podlagi doživljanja drugih bližnjih oseb, - da je predlagatelj storil korak naprej v svojem razmišljanju (zaveda se pomanjkanja konkretnih izkušenj s hčerjo in poznavanja njenih potreb in interesov, znal je opredeliti svoje poglede na vzgojo in konkretno opisati določene strategije), - da je izražal realna pričakovanja glede stikov pod nadzorom (predlagal je vključitev strokovnih delavcev CSD in tretje osebe, ki jo deklica pozna), - da je za deklico ves čas skrbela mati, da ji ona predstavlja edino starševsko figuro, da je z njo intenzivno povezana in se z njo identificira.

8. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, - da so stiki otroka z obema od staršev pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve, - da je med deklico in očetom že prišlo do odtujitve, - da glede na starost, neizoblikovano predstavo o očetu in težo odločitve ni realno, da bi deklica samoiniciativno izrazila potrebo po stikih, - da je zaradi preprečitve še večje odtujitve nujno določiti stike (deklici bo s tem dana možnost, da si sama oblikuje predstavo o očetu in odnos z njim), - da stiki pod nadzorom CSD omogočajo, da se med deklico in očetom začne vzpostavljati odnos v varnem okolju.

9. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, se začasna odredba za varstvo koristi otroka izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika – v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na duševnem zdravju in razvoju (157. člen DZ). Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da so stiki otroka z obema od staršev pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve.

10. Med udeležencema ni sporno, da med deklico in očetom stiki že dlje časa ne potekajo, utemeljen pa je materin dvom o pravilnosti zaključka, da je že z določitvijo nadzora CSD nad izvajanjem stikov zagotovljeno, da deklici z izvrševanjem neposrednih stikov ta čas ne bo povzročena huda čustvena stiska.

11. Sklep, ki ta čas ureja stike med očetom in hčerjo, temelji na izvedenskem mnenju o starševskih zmožnostih očeta in matere ter dekličinem doživljanju odnosa z njima. Izvedenka je podala mnenje, da med prestajanjem zaporne kazni ne priporoča neposrednih stikov, ampak posredne stike prek pisem in daril, po prestani kazni pa se lahko začnejo izvajati stiki, a pod nadzorom CSD in če si jih bo deklica želela in bo to tudi izrazila. Stike proti volji deklice je izrecno odsvetovala, in navedla, da dokler bo deklica stike zavračala, priporoča zgolj posredne stike. Ob tem je opozorila na pomanjkljivosti pri obeh starših, a hkrati tudi, da so razlogi za nastalo situacijo glede stikov v veliki meri pri očetu, ki pa tega ne prepoznava in ne priznava. Obema je priporočila psihoterapevtsko obravnavo z namenom izboljšanja starševskih veščin.

12. Deklica je sedaj stara sedem let. Razen ob priliki, ki jo je organizirala izvedenka, od svojega tretjega leta ni imela stikov z očetom in niti pred tem nista bila toliko skupaj, da bi z njim vzpostavila čustveno vez. Legitimno je očetovo prizadevanje za vzpostavitev neposrednih stikov s hčerjo. Verjetno je tudi pravilna ocena sodišča, da je v dani situaciji nerealno pričakovati, da bo deklica samoiniciativno izrazila željo po stiku z očetom. Osrednje vprašanje, ki ga odpira očetov predlog za razširitev stikov, pa je, ali je vzpostavitev neposrednih stikov v dekličino korist in če je, v kakšni časovni dinamiki in na kakšen način naj se jih prične vzpostavljati, da deklici s tem ne bo naloženo nesprejemljivo težko breme. Enaka vprašanja so pomembna za odločitev o predlagani začasni razširitvi stikov. Oče je resda predlagal njihovo izvrševanje pod nadzorom, a za deklico bi to predstavljalo veliko spremembo. Kljub naravi postopka odločanja o začasni odredbi, ki naj se praviloma odvije hitro in v katerem odločitev temelji na nižjem dokaznem standardu, ima tudi odločitev v tem postopku lahko za otroka in starše posledice, ki so daljnosežne in ki jih je včasih težko popraviti. Vse navedeno mora sodišče vzeti v ozir pri oceni, kako zanesljivo podlago mora imeti odločitev in katere dokaze je treba izvesti pred njenim sprejetjem. Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.

13. Do odtujenosti med deklico in očetom, ki jo je sodišče prepoznalo kot ogrožajočo okoliščino, ni prišlo po izdaji zadnje odločbe, ki je uredila način izvrševanja stikov. Iz te odločbe izhaja, da čustvena vez med deklico in očetom ni bila oblikovana niti v prvih letih dekličinega življenja (pred očetovim prestajanjem zaporne kazni) in da so bili razlogi za to v veliki meri pri očetu. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je zato pred začetkom vzpostavljanja stikov treba ugotoviti, ali bo to deklici povzročilo stisko, ali jo bo zmogla premagati in kako. Táko presojo sta narekovali takò izvedensko mnenje, na katerem temelji prejšnja odločitev, kot tudi mnenje CSD, podano v tej zadevi.

14. Izvedenka se je v mnenju opredelila o obdobju, ko bo oče odpuščen s prestajanja zaporne kazni. Predvidela je možnost, da se tedaj začne vzpostavljati odnos med očetom in hčerjo prek neposrednih stikov, a izrecno opozorila, da naj se ne pričnejo izvajati proti dekličini volji. Če je sodišče ocenilo, da mnenja ne more več upoštevati, bi moralo za tako stališče navesti tehtne razloge. Teh v sklepu ni. Ni ugotovljeno, da je v mnenju neustrezno ovrednoten pomen stikov med otrokom in vsakim od staršev z vidika njegove dobrobiti, niti da je dana prevelika teža želji deklice. Prav tako ni ugotovljeno, kako bo deklica po tako dolgi očetovi odsotnosti doživljala stik z njim oziroma ali in na kakšen način je mogoče v njej prebuditi željo po stikih z očetom. Mati je podala dokazni predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, s čimer bi lahko sodišče pridobilo potrebno podlago za odločitev, a mu sodišče ni sledilo.

15. Na potrebo po tem, da se pred določitvijo stikov dodatno razišče dekličino doživljanje, je v svojem mnenju opozoril tudi CSD. S postavitvijo zagovornika, ki ga je predlagal, bi bilo mogoče ugotoviti dekličino željo, ne da bi bila hkrati izpostavljena stiku z očetom, ki ga morda odklanja. O tej možnosti se sodišče ni izreklo.

16. Zbrano procesno gradivo ne daje opore očetovemu stališču, podanem v odgovoru na pritožbo, da so razlogi za materino nasprotovanje stikom izključno ali vsaj pretežno v njeni sferi. V sklepu o ukinitvi neposrednih stikov je bilo ugotovljeno, da je velik del odgovornosti za neoblikovan odnos med očetom in hčerjo pri očetu, a tega ni prepoznaval in ni priznaval. Iz ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da izraža jezo do matere zaradi onemogočanja stikov, in stališč, podanih v odgovoru na pritožbo, je sklepati, da tega pogleda ni spremenil. Zaradi primanjkljaja v prepoznavanju otrokovih razvojnih potreb in ustreznem odzivanju na otroka je izvedenka priporočila, naj se oče vključi v psihoterapevtsko obravnavo. Ni izkazano, da bi oče to storil. Očetu je bila dana možnost, da stik s hčerjo vzpostavi prek pisem, a tega doslej ni izkoristil. Na drugi strani je materino zadržanost do takojšnje vzpostavitve stikov med deklico in očetom mogoče razumeti v luči nasilja, ki ga je v preteklosti utrpela s strani predlagatelja. Legitimno je njeno prizadevanje, da deklico pred tem zaščiti.

17. Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.

18. Po ugotovitvi, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče naj pred odločitvijo o očetovem predlogu dopolni dokazno gradivo tako, da bo omogočalo presojo, ali naj se pričnejo izvrševati neposredni stiki med očetom in hčerjo, kdaj oziroma v kakšnih okoliščinah naj se pričnejo izvrševati in na kakšen način, da pri deklici ne bodo povzročili nesprejemljive čustvene stiske in obremenitve.