Jedro

Po tem, ko je sodišče na podlagi tretjega odstavka 435. člena ZKP že odredilo vročitev obtožnega predloga, uporaba določb 437. člena, česar se je poslužilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni več procesno dopustna, tj. ne glede na to, ali je bila zadeva (pre)dodeljena drugemu sodniku in ne glede na to, ali je primarni sodnik spregledal obstoj katerega od razlogov za zavrženje obtožbe, vključno z določilom prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo subsidiarni obtožni predlog oškodovanke kot tožilke A. A. zoper obdolžena B. B. in C. C., ki se jima (vsakemu) očita izvršitev kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena KZ-1. Oškodovanki kot tožilki je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP (zaenkrat zaznamovane v znesku 1.101,73 EUR za izvedenstvo nevrološke stroke), potrebne izdatke obdolžencev ter nagrado in potrebne izdatke njunih zagovornikov.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanke kot tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločitve o stroških. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter subsidiarni obtožni predlog oškodovanke kot tožilke dopusti.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega B. B., odvetniki iz odvetniške pisarne D., ter smiselno predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče prvenstveno pripominja, da predmet tega pritožbenega postopka ni presoja trajanja postopka pred sodiščem prve stopnje. Kljub temu, da je pritožbi moč pritrditi pri problematiziranju okoliščine, da je sodišče prve stopnje sklep o zavrženju obtožnega predloga izdalo več kot štiri leta po vložitvi obtožnega akta v zadevi, ki ni posebej zahtevna, podatki spisa razkrivajo tudi, da oškodovanka kot tožilka niti ni vložila nobenega pravnega sredstva, ki so namenjena pospešitvi postopka. Prav tako so bili razlogi za prelaganje že razpisanih narokov za glavno obravnavo tudi v sferi oškodovanke kot tožilke, ki je imela različne zdravstvene težave, predlagala je delegacijo pristojnosti, o čemer je odločalo Vrhovno sodišče in predlog zavrnilo, navsezadnje pa tudi njen pooblaščenec ni mogel pristopiti na enega od razpisanih narokov, tj. iz razloga sodelovanja v regati na hrvaški obali.

6. Potem ko je oškodovanka kot tožilka vložila subsidiarni obtožni predlog (red. št. 65), je sodišče prve stopnje z odredbo z dne 7. 10. 2020 (list. št. 95) odredilo vročitev obtožnega predloga obdolžencema in njunima zagovornikoma, razpisalo pa je tudi narok za glavno obravnavo. Odredba za vročitev obtožnega akta je tisti procesni akt sodišča, s katerim se (formalno) začne skrajšani kazenski postopek pred okrajnim sodiščem.1 Z njim sodišče izrazi, da je opravilo formalni (435. člen ZKP), kompetenčni (436. člen) in tudi materialni (437. člen) preizkus obtožbe ter ocenilo, da je obtožni akt sposoben vsebinske obravnave v skrajšanem postopku.2 Navedeno pa pomeni, da po tem, ko je sodišče na podlagi tretjega odstavka 435. člena ZKP že odredilo vročitev obtožnega predloga, uporaba določb 437. člena, česar se je poslužilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni več procesno dopustna, tj. ne glede na to, ali je bila zadeva (pre)dodeljena drugemu sodniku in ne glede na to, ali je primarni sodnik spregledal obstoj katerega od razlogov za zavrženje obtožbe, vključno z določilom prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP. Primerljiva odločitev, kot jo je obrazložilo prvo sodišče, zahteva kvečjemu izrek sodbe iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, vendar šele po opravljeni glavni obravnavi.3 Za ugotovitev kršitve 437. člena ZKP, ki je t. i. relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, zadošča vpliv ali možnost vpliva na zakonitost oziroma pravilnost končne odločbe (drugi odstavek 371. člena ZKP). Ob tem, ko je pritožnik utemeljeno nakazal, da je sodišče prve stopnje preseglo okvire materialnega preizkusa obtožnega predloga in prekršilo procesna pravila, je v prvem odstavku na strani 5 pritožbe dovolj substancirano izkazal vsaj možnost vpliva napačne in nezakonite uporabe 437. člena ZKP na pravilnost odločitve. Ob takšni ugotovitvi, ki sama po sebi zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče meritorno ne izreka o razlogovanju sodišča, da ni zadosti dokazov v smeri utemeljenosti suma, da sta obdolženca izvršila očitani jima kaznivi dejanji.

7. H konfuznosti izpodbijanega sklepa prispeva tudi točka 10 obrazložitve, v kateri se sodišče prve stopnje opredeljuje, da je obtožni predlog zoper obdolženega C. C. treba zavreči še iz razloga po petem odstavku 443. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP, tj. ker je podana okoliščina, ki začasno preprečuje kazenski pregon tega obdolženca. Ne le, da je takšna obrazložitev, ki predstavlja procesno oviro začasne narave in utemeljuje odločbo, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari, v nasprotju z izrekom sklepa, ki odraža odločbo z učinkom res iudicata; razlogi v točki 10 so v kontradikciji tudi sami s seboj, saj prvo sodišče ugotavlja, da obdolženi C. C. ni procesno sposoben in da v bodoče ni pričakovati izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja (čemur je po pregledu mnenj izvedenke nevrološke stroke z dne 22. 4. 2022 in 5. 3. 2024 mogoče zgolj pritrditi). To pa ni okoliščina začasne, temveč trajne narave, ki izključuje (ne le preprečuje) kazenski pregon, ter zahteva odločanje na drug(ačn)i pravni podlagi (tretji odstavek 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena ZKP), zlasti pa v izreku odločbe, ki edini postane pravnomočen, ne v njenih razlogih. Navsezadnje sklep o procesni nesposobnosti tega obdolženca sprejema tudi pritožnik.

8. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP). Prvo sodišče bo moralo glede vsakega od obdolžencev sprejeti odločitev v ustrezni procesni fazi in na pravilni pravni podlagi ter odločiti o vloženem obtožnem predlogu. Višje sodišče je o zadevi v pritožbenem postopku odločilo v nekaj dneh od predložitve spisa; z zastaranjem kazenskega pregona, ki je vsekakor tik pred vrati, pa se bo štiri leta in pol po vložitvi obtožnega predloga moralo soočiti sodišče prve stopnje. Ne nazadnje bo treba razlagati tudi določbe drugega odstavka 96. člena ZKP ter se tako opredeliti, katere stroške kazenskega postopka kaže naložiti v breme oškodovanki kot tožilki in katerih ne. Glede tega vsebuje pritožba pooblaščenca stališča, ki najmanj prima facie niso nerazumna, zavisijo pa seveda od dejstva, kakšne odločitve bo sprejelo razpravljajoče sodišče. 1 Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 3. knjiga; Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 147 - 148, tč. 6. 2 Prav tam, str. 119 - 120, tč. 2. 3 Prav tam, str. 162 - 163, tč. 10.