Jedro

Sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja. O zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi od načela obligatornosti glavne obravnave. Sodišče presodi o (ne)utemeljenosti zahtevka na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je priči A. A. priznalo 97,58 EUR iz naslova izgubljenega zaslužka, ki mu ga mora povrniti tožnica.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec. V pravočasni pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Opozarja, da mu ni bila dana možnost izjasnitve v zvezi s povračilom izgubljenega zaslužka priči. Sodišče je odločilo brez podanega zahtevka, saj priča stroškov ni priglasila. Sodišče ni ugotovilo prihodka oz. izgubljenega zaslužka priče. Uporabiti bi moralo davčno napoved iz naslova normiranih stroškov oz. dohodninsko napoved. Bruto prihodek ni izgubljeni zaslužek. Priča je upravičena le do povrnitve izgubljenega zaslužka, ne pa bruto dohodka. Sodišče ni ugotovilo dejanskega stanja, niti ni pojasnilo, ali ji je priznalo urni izgubljeni zaslužek ali izgubljeni zaslužek za cel dan. Znesek 97,58 EUR je neobrazložen in neopredeljen.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotni stranki, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča (med drugim) pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. V 12. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) je določeno, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).

6. Pritožba zmotno očita, da je sodišče o povračilu izgubljenega zaslužka priči odločalo brez podanega zahtevka. Priča je izgubo na dohodku priglasila na naroku 22. 6. 2022 ter se zavezala stroškovnik predložiti v roku 8 dni, kar je prvo sodišče dopustilo. Predložila je obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (list. št. 137a) ter na podlagi teh podatkov svoj dnevni zaslužek opredelila na 97,58 EUR. V stroškovniku je nazorno pojasnila, da je bilo zaslišanje sredi delovnega dne; dela v ... kot umetniški vodja in kurator galerije ..., poleg tega pa opravlja tudi delo slikarja in ilustratorja, zato je bil zanj dejansko izgubljen cel delovni dan.

7. Izgubljeni zaslužek pomeni prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, s katerega je izostala zaradi pristopa na sodišče2. Ni razloga, da sodišče glede na podane trditve in dokaze za primerjavo ne bi upoštevalo pričinega dohodka iz leta 2021, ki ga je predložila kot dokaz.

8. Prvo sodišče je odločalo v skladu s prostim preudarkom, o katerem je govora v 14. členu Pravilnika. Upoštevalo je konkretne navedbe priče o njeni izgubi časa zaradi prihoda na sodišče ter opravilo vrednotenje glede na poklic, ki ga priča opravlja. Zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka je bil v zadostni meri obrazložen in dokazno podprt, da je bil mogoč njegov preizkus.

9. Sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja. O zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi od načela obligatornosti glavne obravnave. Sodišče presodi o (ne)utemeljenosti zahtevka na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi3. 10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Primerjaj VSM sklep I Cp 81/2020 z dne 30. 1. 2020 in VSL I Cp 484/2013 z dne 23. 4. 2013. 2 Primerjaj Betetto, N. in drugi v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 56.