Jedro

Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka

Izrek

Pritožba se zavrne in se v točki 2 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiran sklepom pod točko 1 izreka zavrglo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, pod točko 2 izreka pa odločilo, da se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

2. Zoper točko 2 izreka je pravočasno pritožbo vložil dolžnik. Navedel je, da je odločitev sprejeta preuranjeno, saj bi sodišče prve stopnje odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi smelo sprejeti šele po pravnomočnosti odločitve, ki jo je sprejelo pod točko 1 izreka. Šele takrat bi namreč lahko presodilo, ali je pravno sredstvo formalno popolno, kar je pogoj za odločanje o materialnopravnih zahtevah, navedenih v pravnem sredstvu. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da točko 2 izpodbijanega sklepa razveljavi in da sodišče o ugovoru meritorno odloči šele po poteku 15 dnevnega roka za pritožbo zoper točko 1 izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 3. Upnik je v odgovoru na pritožbo tej nasprotoval in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje ocenil kot pravilno. Stroškov ni priglasil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je dolžnik zoper sklep o izvršbi, izdan 20. 10. 2021, 16. 11. 2021 vložil ugovor, v zvezi s katerim mu je sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) 18. 11. 2021 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor po tar. št. 4021 ZST-1 v znesku 55,00 EUR. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik pa v pritožbi tem ugotovitvam ne nasprotuje, je bil plačilni nalog dolžniku vročen 8. 12. 2021. Tako 8-dnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) kot tudi 8-dnevni rok za plačilo sodne takse (prvi odstavek 34. člena ZST-1, drugi odstavek 29.b člena ZIZ) sta se iztekla 16. 12. 2021. Kot izhaja iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, dolžnik v tem roku sodne takse ni plačal, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz petega odstavka 29.b člena ZIZ, v zvezi s katerim je v tej določbi predpisana pravna posledica, da se šteje, da je ugovor umaknjen. Dolžnik tudi ni pravočasno izpodbijal plačilnega naloga, saj je ugovor zoper plačilni nalog vložil šele po izteku ugovornega roka, 20. 12. 2021. Plačilni nalog, zoper katerega v danem roku ni vložen ugovor, postane pravnomočen naslednji dan po izteku ugovornega roka, v obravnavanem primeru torej 17. 12. 2021. 6. Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka in je pritožbena graja v tej smeri neutemeljena. Res je sicer, da bi v primeru, če bi se odločitev o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega po vloženi pritožbi dolžnika izkazala za napačno in bi moralo sodišče o ugovoru zoper plačilni nalog meritorno odločiti, to lahko imelo za posledico tudi spremembo odločitve o dolžnikovi taksni obveznosti oziroma podaljšanje roka za plačilo sodne takse in bi lahko bila posledično tudi odločitev o umiku ugovora zaradi neplačila sodne takse napačna. Vendar pa je dolžniku, ki meni, da je odločitev o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega napačna, omogočeno, da svoj položaj v polni meri zavaruje z vložitvijo pritožbe tako zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot tudi zoper sklep, da se ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen (pri čemer sta na podlagi šestega odstavka 10. člena ZST-1 obe pritožbi takse prosti). Te možnosti dolžnik, ki pritožbe zoper točko 1 izreka sklepa sodišča prve stopnje ni vložil in ki (tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilnim) zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je ugovor zoper plačilni nalog vložil prepozno, očitno ne nasprotuje, v obravnavani zadevi ni izkoristil.1 Pritožba zoper točko 2 izreka sklepa sodišča prve stopnje, ki jo je dolžnik utemeljeval zgolj s trditvami o preuranjenosti odločitve v tem delu, pa po pojasnjenem ni utemeljena.

7. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijani točki 2. izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep sodišča prve stopnje, ki je bil dolžniku vročen 28. 1. 2022, je zato glede odločitve pod točko 1. izreka postal pravnomočen že naslednji dan po izteku pritožbenega roka, tj. 15. 2. 2022.