Jedro

Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog dolžnika z dne 6. 12. 2012 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Ugotovilo je, da dolžnik do izteka roka 18. 12. 2012 ni predložil popolne in podpisane izjave o premoženjskem stanju. Po dolžniku predloženo izjavo, ki je ni izpolnil in ni navedel konkretnih podatkov, kot zahteva Pravilnik ter je bil opozorjen v sklepu, je sodišče štelo, da ni bila predložena ustrezna izjava v smislu ZST-1 in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP . V pritožbi navaja, da iz letnega poročila dolžnika za zadnje poslovno leto 2011 izhaja na A., da znašajo sredstva in obveznosti do virov sredstev dolžnika po bilanci stanja na 31. 12. 2011 55.499.321,00 EUR, čisti poslovni izid obračunskega obdobja po izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2011 pa 2.357.789,00 EUR. Iz registra transakcijskih računov na A. izhaja, da ima dolžnik na 17. 3. 2013 blokiranih vseh 11 pri različnih bankah odprtih transakcijskih računov. Ne držijo navedbe sodišča, da dolžnik do izteka roka ni predložil popolne in podpisane izjave na obrazcu ZST-1, saj je bil priloženi obrazec sodišču poslan pravočasno 17. 12. 2012, kot je razvidno iz kopije priloženega obrazca ter da je bil obrazec v celoti izpolnjen ter podpisan.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe o višini sredstev, obveznostih do virov sredstev po bilanci stanja dolžnika, čistem poslovnem izidu za poslovno leto 2011 in blokiranih vseh 11 transakcijskih računih, predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje jih zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Nadalje pritožbena navedba, da je bil priloženi obrazec poslan sodišču pravočasno 17. 12. 2012 ni utemeljena, saj jedro izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni v prepozni predložitvi podpisane izjave o premoženjskem stanju. Jedro je v tem, da predložena izjava ni vsebovala konkretnih podatkov, kot zahteva Pravilnik in ZST-1, zaradi česar je sodišče štelo, da dolžnik ni dopolnil izjave. Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje .