Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Revizija tožene stranke je nepopolna, ker ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrne.

Revizija tožene stranke se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik se je poškodoval v prometni nesreči dne 30.6.2002, ki jo je povzročil voznik motornega vozila, ki je imel odškodninsko odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo 10% soprispevek tožnika. V škodnem dogodku je tožnik utrpel: obojestranski zlom sramnih kosti, pretrganje sečnice, zlom II. in IV. stopalnice desno, izpah desnega kolka, raztrganina v predelu desnega koka, v zgornjem delu štiriglave mišice, raztrganino na desni nadlahti, globoko rano v zgornjem delu desne stegnenice in medenice, manjšo rano v predelu desne nadlahti ter številne udarnine po telesu, zaradi česar mu je bila pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000.000 SIT za telesne bolečine, 700.000 SIT za strah, 4.500.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter 450.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti.

2. Sodišče prve stopnje je dne 5.9.2006 prisodilo pravično denarno odškodnino v višini 39.997,50 EUR (9.585.000,00 SIT), zahtevek za znesek 35.115,17 EUR (8.415.000,00 SIT) pa je pravnomočno zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbi tožene stranke je delno ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se tiče plačila zakonskih zamudnih obresti.

3. Tožeča stranka v pravočasni in dovoljeni reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in sicer zahteva od revizijskega sodišča, da prisodi pravično denarno odškodnino v višini tožbenega zahtevka. V reviziji navaja, da je prisojena prenizka odškodnina, da so premalo upoštevane okoliščine, da je tožnik utrpel vrsto poškodb, ki utemeljujejo težji primer, poleg tega pa navaja, da je bila v premajhni meri upoštevana tožnikova mladost. 4. Zoper odločitev Višjega sodišča je revizijo dne 8.5.2008 vložila tudi tožena stranka, v kateri od Revizijskega sodišča zahteva, da 'odškodnino ustrezno ozir. primerno zniža', ker je za vse postavke prisojena pretirano visoka odškodnina.

5. Reviziji sta bili po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija tožeče stranke ni utemeljena.

7. Neutemeljeni so toženčevi revizijski očitki glede višine odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali temeljni načeli za odmero pravične denarne odškodnine, tako načelo individualizacije višine odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanje). Načelo individualizacije višine odškodnine ima korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo oškodovančevih posledic v primerjavi tudi z (bistveno) hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Pri odmeri zadoščenja tožniku sta bili pravilno upoštevani obe načeli. Natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti tožnikove nepremoženjske škode tudi po mnenju revizijskega sodišča upravičujejo do dosojenih zneskov zadoščenj, ki pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje(1). Ugotovljene okoliščine in primerjava zadoščenja, dosojenega po sodiščih prve in druge stopnje v višini 58,1 povprečne neto plače, z drugimi primeri je pokazala, da tožnik ni upravičen do višje denarne odškodnine, kot mu je bila pravnomočno dosojena.

8. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

9. Revizija tožene stranke ni dovoljena.

10. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da v reviziji tožene stranke ni navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje oziroma ni navedla zneska, za katerega šteje, da je sodišče previsoko odmerilo odškodnino. Revizijsko sodišče sme po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusiti samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, za presojo celotne odločitve nima zakonskega pooblastila. Tako tudi ne sme pozvati vlagatelja revizije, naj revizijo dopolni. Taka revizija se v skladu s pravnim mnenjem, objavljenem v Pravnih mnenjih Vrhovnega sodišča I/2002, str. 18 šteje za nepopolno revizijo, zato jo je sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo in hkrati z njo zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov revizije.

Op. št. (1): Prim. npr. VS II Ips 526/2004, II Ips 716/2007 itd.