Jedro

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek. Zato so pogoji za dopustnost obnovitvenega predloga načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (2. odstavek 424. člena ZPP) zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 109. člena ZPP o poučevanju vložnika, "katerega vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala". Predlog za obnovo postopka je nepopoln, če ni naveden zakoniti razlog obnove in če niso dani podatki glede pravočasnosti. Takšen predlog predsednik senata zavrže brez naroka (1. odstavek 425. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 125.136,00 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Tožena stranka je vložila predlog za obnovo postopka, pa je sodišče prve stopnje takšen predlog z izpodbijanim sklepom zavrglo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti takšnemu sklepu vlaga tožena stranka revizijo iz razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 385. člena ZPP s predlogom na njegovo spremembo in dovolitev obnove postopka, ali pa razveljavitev odločitev nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, ker je prišlo do zmotne razlage in nepravilne uporabe 109. člena ZPP, ob uporabi določb 425. in 422. člena ZPP. Podana pa je tudi bistvena kršitev pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi neskladja med pritožbenimi razlogi (neuporaba 109. člena ZPP) in med razlogi sklepa sodišča druge stopnje (sklicevanje na določbo 10. člena ZPP). Preden bi sodišče uporabilo določbo 425. člena v zvezi s členom 424. ZPP, bi bilo dolžno postopati po določbi 109. člena ZPP.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek. Zato so pogoji za dopustnost obnovitvenega predloga načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (2. odstavek 424. člena ZPP) zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 109. člena ZPP o poučevanju vložnika, "katerega vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala". Predlog za obnovo postopka je nepopoln, če ni naveden zakoniti razlog obnove in če niso dani podatki glede pravočasnosti. Takšen predlog predsednik senata zavrže brez naroka (1. odstavek 425. člena ZPP). Podatki dejanskega stanja, predvsem vsebina revizijske trditvene podlage, ne omogočajo sklepanja, da bi obnovitveni predlog morda ne vseboval sestavin, po katerih bi ga ne bilo mogoče identificirati v takšni meri, da bi bilo treba uporabiti splošno določbo ZPP o nerazumljivi vlogi (109. člen); resnično pa ne vsebuje podatkov, ki so po določbi 2. odstavka 424. člena ZPP njegova obvezna sestavina. Sodišče prve stopnje ga zato ni bilo dolžno dopolnjevati s poučevanjem neuke stranke v smeri iskanja zakonitega obnovitvenega razloga, ki je njegovo bistvo in predpogoj njegove dopustnosti. Zavrženje po določbi 1. odstavka 425. člena ZPP, je zato bilo zakonito. Toženčevo opozarjanje na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 1. odstavka 354. člena ZPP tako nima utemeljitve.

Po povedanem pa je odveč razpravljati o sicer pravilnem revizijskem stališču, da uporaba določbe 109. člena ZPP ni odvisna od pravne izobrazbe ali pravne neukosti vložnika (11. člen ZPP). V tem obsegu izgubi svoj smisel tudi revizijski očitek, da je izpodbijani sklep prav zaradi nedosledne uporabe določbe 109. člena ZPP sam s seboj v nasprotju, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.

Revizija sicer uveljavlja tudi revizijski razlog po 3. točki 385. člena ZPP (zmotno uporabo materialnega prava), vendar ne pojasni, na kaj naj bi se očitek nanašal. Vsebina revizijskih izpodbijanj pa je itak usmerjena le v očitek kršitev po 1. točki 385. člena ZPP. Ker izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati kršitev, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).