Jedro

Zapisnik, sestavljen pred sodnikom, o tem, da je bila sklenjena in podpisana darilna pogodba med tožničinim pokojnim očetom in prvo toženko, in o vsebini te pogodbe je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, torej, da je pokojni tožničin oče darilno pogodbo podpisal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da darilna pogodba, s katero naj bi njen pokojni oče prvi toženki podaril določene nepremičnine, ni bila sklenjena. Poleg tega je zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se kot lastnik teh nepremičnin vpiše njen pokojni oče (izbrisna tožba). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbi nižjih sodišč tožnica vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. V reviziji obširno zatrjuje, da darilna pogodba ni bila sklenjena, ker ni bila podpisana. V potrditev te navedbe se sklicuje na listino z opravilno številko Ri 26/62 s 14. 2. 1962, za katero trdi, da je zgoraj navedena darilna pogodba, na kateri ni podpisa njenega pokojnega očeta.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3) in Uradni list RS, št. 45/2008 (ZPP-D), v nadaljevanju: ZPP) vročena toženkama, ki nanjo nista odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo. Revizijski preizkus je omejen na preizkus pravilne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), poleg tega lahko stranke uveljavljajo posamezne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Iz revizijskih trditev je mogoče sklepati, da tožnica nižjim sodbam očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker trdi, da je o odločilnem dejstvu (podpis oziroma sklenitev darilne pogodbe) nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine in med samo to listino. Vendar je ta očitek neutemeljen. Tožnica ni predložila originala darilne pogodbe, na katerem bi moral biti očetov podpis, temveč zgolj zapisnik, sestavljen pred sodnikom, o tem, da je bila sklenjena in podpisana darilna pogodba med tožničinim pokojnim očetom in prvo toženko, ter o vsebini te pogodbe. Sodišči sta pravilno ocenili, da je navedeni zapisnik javna listina (izdal jo je sodnik kot pristojna oseba v predpisani obliki) in da ta po prvem odstavku 224. členu ZPP dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, torej da je pokojni tožničin oče darilno pogodbo podpisal. Poleg tega sta sodišči pravilno uporabili pravilo o dokaznem bremenu (tretji odstavek 224. člena ZPP), po katerem sta šteli, da dejstvo, ki ga je zatrjevala tožnica, torej da darilna pogodba ni bila podpisana, ni dokazano.

Iz navedenega izhaja, da sta sodišči z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tudi pravilno uporabili materialno pravo. Tožnica bi z izbrisno tožbo lahko uspela, če bi dokazala, da je vknjižba prve toženke v zemljiško knjigo temeljila na neveljavnem pravnem poslu, v tem primeru na neveljavni darilni pogodbi. Ker sodišči nista ugotovili, da bi bila darilna pogodba neveljavna, sta zahtevek utemeljeno zavrnili.

Izpodbijanima sodbama tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo po 378. členu ZPP zavrnilo.