Jedro

Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožeči stranki naložil ustavitev gradnje objekta nadstrešnice trapezne tlorisne oblike, površine 23,92 m2, maksimalne višine 4 m, na zemljišču s parc. št. 5440/10 in 5440/1 k.o. ... (1. točka izreka) ter odstranitev navedenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja v roku 60 dni po vročitvi te odločbe (2. točka izreka). Tožečo stranko je opozoril na posledice, če dejanje ne bo izvršeno na način in v roku iz prejšnje točke izreka (3. točka izreka), odredil prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) (4. točka izreka), odločil, da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka) in tožečo stranko opozoril, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka na navedenem zemljišču postavila objekt - nadstrešnico, za gradnjo katere ni pridobila potrebnega gradbenega dovoljenja. Z inšpekcijskim ogledom je bilo med drugim ugotovljeno, da je ob vzhodni fasadi obstoječe garažne stene dodatno zgrajena nadstrešnica, ki je na eni strani naslonjena na objekt garaže, na drugi pa podprta s stebri. Nadstrešnica je trapezne tlorisne oblike, širine 5,80 m na severni strani in 2,90 m na južni strani ter globine 5,50 m. Tlorisna površina nadstrešnice znaša 23,92 m2. Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 6. 9. 2016 seznanjena z ugotovitvami gradbenega inšpektorja ter na podlagi 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pozvana k podaji podatkov v zvezi z gradnjo nadstrešnice. S tem ji je bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Iz naknadnega zaslišanja stranke na kraju samem z dne 13. 9. 2016 pa izhaja, da je ona investitor sporne nadstrešnice, da je bila ta zgrajena leta 2014 ter da si za gradnjo nadstrešnice ni pridobila dovoljenja zato, ker naj bi po njenem merila nadstrešnica le 20 m2 in je zato enostavni objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.

3. Na podlagi 2. točke Priloge 2 v povezavi s 6. členom Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) se majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, površine do vključno do 20 m2, kamor spada tudi nadstrešek, res uvršča med enostavne objekte, katerih gradnja se skladno s 3.a členom ZGO-1 lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar le, če gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom. Nadstrešek površine več kot 20 m2 se na podlagi 4. člena Uredbe uvršča med manj zahtevne objekte, katerih gradnja se skladno s 3. členom ZGO-1 lahko začne le na podlagi pravnomočnega ali vsaj dokončnega gradbenega dovoljenja. Glede na površino nadstrešnice, gradnja brez gradbenega dovoljenja ni dopustna.

4. Skladno s potrdilom o namenski rabi spornega zemljišča, izdanim s strani Občine Piran, veljajo za gradnjo na zadevnem področju Ureditveni pogoji za območje planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12, M SE/2 v Občini Piran (v nadaljevanju PUP), ki v 17. členu določajo, da morajo biti pri gradnji prizidkov odmiki od parcelnih mej najmanj 3 m, za manjšo razdaljo pa si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Sporna gradnja ima od sosednje parcele manjši odmik od 3m, tožnik pa si soglasja mejašev ni pridobil. Glede na ugotovljeno dejansko stanje predstavlja sporna gradnja nelegalno gradnjo in so zato podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1, s katerim je prvostopni organ odredil, da se nepravilnosti odpravijo na način in v roku, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe.

5. Upravni organ druge stopnje je z odločbo, št. 0612-335/2016-3 -LMJ z dne 22. 3. 2017, pritožbo tožeče stranke zavrnil kot neutemeljeno. V zvezi z ugovorom na meritve je dodal, da se, v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe, za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost računa površina od bruto tlorisne povšine v skladu s standardom SIST ISO 9836. Kot površina objekta se tako upošteva navpična projekcija njegovih najbolj izpostavljenih delov. Iz podatkov spisne dokumentacije v predmetni zadevi je glede na navedeno nadstrešek tlorisne površine 23,92 m2 in ga po Uredbi ni mogoče uvrščati med enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno. Glede naknadno pridobljenega soglasja lastnika sosednjih parcel za gradnjo, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, pa pritožbeni organ dodaja, da takšno soglasje glede na površino nadstrešnice ne more nadomestiti potrebnega gradbenega dovoljenja.

6. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna, kar velja tudi za odločbo drugostopenjskega organa, saj gre najmanj za preuranjeno odločitev. Zapisnik inšpektorja je sicer javna listina in zanjo velja, da je resnično to, kar je v njej zapisano. Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva potrjena neresnično, ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. To, da je listina nepravilno sestavljena, je tožeča stranka želela dokazati z navedbo, da so izmere nadstrešnice netočne in da je zato treba odločbo prve stopnje odpraviti in izvesti postopek ponovne izmere. Vztraja, da bi bilo potrebno ponovno oceniti dejansko stanje glede vprašanja ali je za gradnjo konkretne nadstrešnice potrebno ustrezno gradbeno dovoljenje. Ker je bilo tožeči stranki neutemeljeno onemogočeno dokazovanje da so ugotovljena dejstva v javni listini netočna, je vprašljiva zakonitost izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ, ki se je opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke, predvsem do ugovora, ki se nanaša na naknadno pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča za gradnjo spornega objekta na oddaljenosti manj kot 3 m od parcelne meje. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ dejansko stanje v celoti raziskal, svojo odločitev pa oprl na relevantne materialne predpise ter to ustrezno utemeljil. Zato zavrača očitek tožeče stranke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in na podlagi tega o zmotni uporabi materialnega prava. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi upravnega organa druge stopnje v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

10. Za tožečo stranko je sporna tlorisna površina predmetnega nadstreška, tako kot ga je ugotovil prvostopenjski organ. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, se, v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe, za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost računa površina od bruto tlorisne površine v skladu s standardom SIST-ISO 9836. Kot površina objekta se tako upošteva navpična projekcija njegovih najbolj izpostavljenih delov. Kakor izhaja iz skice izmer predmetne nadstrešnice, ki je del zapisnika o inšpekcijskem ogledu, znaša tlorisna površina spornega nadstreška 23,92 m2. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na v zapisniku ugotovljene dimenzije spornega objekta in na sestavo zapisnika o ugotovitvah dejanskega stanja glede spornega objekta, ni utemeljen. Zapisnik o ogledu, na katerem temelji izpodbijana odločba z dne 4. 8. 2016, vsebuje vse potrebne podatke in dimenzije, ki so razvidne iz skice, ki je del zapisnika. Zapisnik je javna listina (prvi odstavek 80. člena ZUP). Kakor določa drugi odstavek 80. člena ZUP, je nepravilnost zapisnika dovoljeno dokazovati, vendar pa tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo ni predložila oziroma navedla dokazov, ki bi kazali na to, da so bile dimenzije objekta nepravilno ugotovljene. Tožeča stranka je sicer na zaslišanju na kraju samem ugovarjala, da za predmetno gradnjo ne potrebuje gradbenega dovoljenja, ker naj bi nadstrešnica ne merila več kot 20 m2. Tudi po presoji sodišča je zapisnik, na katerem temelji izpodbijana odločba, sestavljen v skladu z določili 78. in 79. člena ZUP in kot javna listina predstavlja dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka. Sodišče ne vidi razlogov, da tem ugotovitvam ne bi sledilo. Tožeča stranka tako v postopku izdaje izpodbijane odločbe kot v pritožbenem postopku v podkrepitev svojih navedb ni predložila nobenega dokaza (npr. svoje izmere spornega objekta ali mnenje izvedenca ustrezne stroke), ampak je le na pavšalno ugovarjala, da površina objekta ne presega 20 m2. 11. Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti. V zadevi ni sporno, da si tožeča stranka za obravnavani nadstrešek gradbenega dovoljenja ni pridobila ij ze zato predmetna gradnja nelegalna gradnja (12.1. točka 2. člena ZGO-1). Prvostopenjski organ je tako tudi po mnenju sodišču tožeči stranki pravilno izrekel inšpekcijski ukrep v skladu z že navedenim 152. členom ZGO-1. 12. Glede na navedeno, sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa neutemeljeni. Sodišče je zato tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS.1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožeča stranka ni navedla novih dejstev ali predlagala izvedbo dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče odločalo brez glavne obravnave (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, vsaka stranka trpi svoje svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).