Jedro

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je s predmetno sodno poravnavo, s katero so pravdne stranke uredile sporna razmerja v zvezi s solastno nepremičnino, bil zajet tudi kredit, katerega je v celoti odplačala tožnica in katerega polovico sedaj terja v predmetni pravdni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) s katerim zahteva, da ji tožena stranka (v nadaljevanju toženec) plača znesek 25.590,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila (I. točka izreka). V II. točki izreka je stroške toženca v višini 1.216,00 EUR naložilo v plačilo tožnici.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. Navaja, da je odločitev sodišča, ki je zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da je v poravnavi, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama 6. 9. 2011, upoštevan tudi kredit, vsaj preuranjena, če že ne neutemeljena. Nesporno je, da sta med pravdnima strankama potekala spora, in sicer nepravdna zadeva N 18/2010 ter pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zadeva III P 305/2011, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, zaradi česar je tudi nepravdni postopek bil zaradi umika predloga ustavljen. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je bila sodna poravnava, ki je bila sklenjena že po šestih letih od začetka odplačevanja kredita ter devet let preden se je izplačevanje kredita izteklo, že pravnomočno odločeno tudi o najetem kreditu. V sodni poravnavi namreč nikjer ni omenjeno kakšna je usoda najetega kredita. Pred zapadlostjo kredita pa tožnica tudi ni mogla vložiti regresne tožbe. S predmetno tožbo zahteva vrnitev le tistega, kar je poravnala v večjem obsegu kot je bila na podlagi kreditne pogodbe dolžna plačati.

Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je toženec živel v izvenzakonski skupnosti s hčerko tožnice. V tem obdobju sta pravdni stranki pridobili nepremičnino in se vknjižili vsaka do polovice na nepremičnini parc. št. 87/15 k.o. Š. Prav tako sta sklenili pogodbo o dolgoročnem kreditu v višini 40.000,00 EUR. Tožnica je posojilo v celoti odplačala, in sicer dne 28. 7. 2017. Nadalje je nesporno, da je dne 6. 9. 2011 bila med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava glede te nepremičnine pred Okrožnim sodiščem v Mariboru III P 305/2011, s katero se je tožnica zavezala tožencu plačati znesek 20.000,00 EUR, toženec pa tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za ½ njemu lastne nepremičnine. S poravnavo sta pravdni stranki uredili medsebojna razmerja iz pravdne zadeve III P 305/2011 in nepravdne zadeve N 18/2010, ki se navezuje na delitev nepremičnine.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da bi tožnica v primeru ugoditve zahtevku pridobila od toženca 25.000,00 EUR iz naslova vračila kredita, sama bi bila dolžna tožencu izplačati 20.000,00 EUR na podlagi sklenjene sodne poravnave, prav tako pa bi postala izključna lastnica nepremičnine, ki je bila predmet sodne poravnave. S tem pa bi tožnica pridobila celotno nepremičnino, toženec pa bi ji bil dolžan plačati še 5.000,00 EUR.

7. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je s predmetno sodno poravnavo, s katero so pravdne stranke uredile sporna razmerja v zvezi s solastno nepremičnino, bil zajet tudi kredit, katerega je v celoti odplačala tožnica in katerega polovico sedaj terja v predmetni pravdni zadevi. Zmoten je sicer zaključek sodišča prve stopnje, da gre v predmetni zadevi za že pravnomočno razsojeno stvar glede predmetnega kredita, saj sam kredit in njegova usoda v sodni poravnavi nista zajeta. Vendar pa so s sodno poravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru III P 305/2011 z dne 6. 9. 2011 bila rešena vsa sporna medsebojna razmerja med pravdnima strankama iz obravnavane solastne nepremičnine, torej ugotavljanje višjega deleža na nepremičnini zaradi vlaganj toženca in odplačevanja celotnega kredita s strani tožnice. Na podlagi slednjega sodišče druge stopnje zaključuje, da je s sodno poravnavo III P 305/2011 bilo celovito urejeno vprašanje glede predmetne nepremičnine torej tudi glede kredita, ki sta ga pravdni stranki najeli za nakup nepremičnine in katerega je ves čas odplačevala tožnica.

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).