29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 562/2005 z dne 14. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 565/94 z dne 31. 3. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov (tedaj dolžnikov) ugovor po izteku roka. Z istim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi pritožnikov predlog za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje takšnima odločitvama sodišč. Zatrjuje kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Obširno opisuje kronološki potek dogodkov, ki so privedli do te faze izvršilnega postopka ter svoja prizadevanja, da bi dokazal, da v Mengšu ni nikoli živel ter da mu zato že sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen. Višjemu sodišču očita, da ni obrazložilo, zakaj je menilo drugače. Navaja, da je o tem tudi predložil dokaze, do katerih se Višje sodišče ni opredelilo. Zato mu očita, da je ravnalo samovoljno. Samovoljnost očita tudi odločitvi sodišč o zavrnitvi ugovora po izteku roka. Meni namreč, da bi ga moralo sodišče prve stopnje k predložitvi ustreznega potrdila o plačilu pozvati.

B.

3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je nepremičnino izročilo kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je že postal pravnomočen. S tem sklepom je kupec na originaren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi, pritožnik kot prejšnji lastnik pa je na nepremičnini izgubil vsa upravičenja. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) namreč v 193. členu določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ. Glede na to tudi morebitna razveljavitev kateregakoli kasnejšega sklepa, izdanega na podlagi sklepa o izvršbi z namenom oprave izvršbe, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine na pravice kupca ne more vplivati. Pritožnik torej s predlogom za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine v pravni položaj kupca ne bi mogel več poseči. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča tako za pritožnika ne bi pomenila nobene pravne koristi več. Ker se torej pritožnikov pravni položaj z odločitvijo Ustavnega sodišča ne bi izboljšal, nima pravnega interesa za izpodbijanje te odločitve. Zato je Ustavno sodišče v tem delu ustavno pritožbo iz tega razloga zavrglo.

5.Iz istega razloga je Ustavno sodišče zavrglo tudi ustavno pritožbo zoper odločitev sodišč o zavrnitvi ugovora po izteku roka, v katerem je pritožnik zatrjeval, da je obveznost med izvršilnim postopkom prostovoljno izpolnil. Iz spisa Okrajnega sodišča v Piranu št. In 565/94 je razvidno, da je bil namreč upnik iz kupnine že poplačan. Z morebitno ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča se tako pritožnikov pravni položaj ne bi izboljšal. Zato takšna odločitev za pritožnika ne bi pomenila nobene koristi več. Na podlagi 67. člena ZIZ lahko dolžnik v takem primeru predlaga pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, med drugim ravno v primeru, če je med izvršbo poravnal upnikovo terjatev. Po izteku rokov za vložitev predloga za nasprotno izvršbo (ki znašajo, subjektivni: 3 mesece od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo, in objektivni: eno leto od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek) pa lahko dolžnik svoje pravice uveljavlja v pravdnem postopku.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić