Jedro

Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je v II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da obstaja izločitvena pravica tožeče stranke na nepremičninah parcela št. 42 k. o. ... (ID 001), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m², parcela št. 43 k. o. ... (ID 002), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m², parcela št. 44 k. o. ... (ID 003), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m² ter da je tožeča stranka lastnik nepremičnin parcela št. 42 k. o. ... (ID 001), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m², parcela št. 43 k. o. ... (ID 002), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m², parcela št. 44 k. o. .... (ID 003), ki v naravi predstavlja garažo v izmeri 20 m² in da se pri vseh navedenih nepremičninah dovoli vknjižba lastninske pravice v korist in na ime tožeče stranke do celote (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.847,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka in tečejo do dne plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo, in sicer zoper II. točko izreka (to je glede odločitve o stroških pravdnega postopka), se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevno sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da bo tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka, nad katero se vodi stečajni postopek1 in ki v zadevni pravdi glede glavne stvari ni uspela, meni, da bi sodišče prve stopnje o stroških zadevnega pravdnega postopka moralo odločiti v skladu s 4. odstavkom 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) v zvezi s 3. odstavkom 299. člena ZFPPIP, ki določata, da v primeru, ko prijava izločitvene pravice ne vsebuje opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih, bremenijo upnika stroški morebitnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice, če je bila ta prerekana.

6. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s 3. odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.2

7. Tožena stranka tožeči očita, da se je v prijavi izločitvene pravice na zadevnih nepremičninah sklicevala na nakup teh nepremičnin v letu 1966 in kasnejšo neprekinjeno dobroverno lastniško posest le-teh, pri čemer je kot listinske dokaze o zatrjevani pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja prijavi priložila predvsem najemne pogodbe, s katerimi je posamezne garaže od leta 2008 oziroma 2012 dalje oddajala v najem posameznim fizičnim osebam3, šele tekom tega pravdnega postopka pa je podala še dodatne navedbe in predložila oziroma predlagala dodatne dokaze, na podlagi katerih je nato sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Obravnavani primer je specifičen, saj s svojimi začetki v letu 1966 izhaja še iz sistema družbene lastnine in se je prek lastninjenja premoženja v družbeni lasti nato nadaljeval v čas zdajšnje pravne ureditve. Tako glede na časovno oddaljenost dogodkov, neobstoj oziroma izkazano nezakrivljeno nezmožnost pridobitve listin o tožničini pridobitvi trajne pravice uporabe na zadevnih nepremičninah4, odsotnost toženkine posesti zadevnih nepremičnin oziroma tožničino navzven zaznavno posest teh nepremičnin (ki ji tožena stranka do prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku nad njo ni nasprotovala) ter glede na domnevo dobre vere (9. člen Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, SPZ)) po oceni pritožbenega sodišča navedena prijava izločitvene pravice ni bila vsebinsko pomanjkljiva (niti glede opisa dejstev, niti glede predloženih dokazov) do te mere, da bi bil stečajni upraviteljici tožene stranke onemogočen njen preizkus oziroma, da se o njej ne bi mogla izjasniti. Drugačna ocena toženkine stečajne upraviteljice ni odločilna.5 Upoštevajoč okoliščine konkretnega primera tožeči stranki tako ni moč očitati, da bi z vsebinsko nepopolno prijavo izločitvene pravice zakrivila njeno prerekanje. Res je nato tožeča stranka tekom te pravde podala še dodatne navedbe v zvezi s priposestvovanjem zadevnih nepremičnin ter glede tega predlagala oziroma predložila še dodatne dokaze, vendar je tudi tožena stranka šele v odgovoru na tožbo izrecno in obrazloženo nasprotovala tožničinemu originarnemu načinu pridobitve lastninske pravice na zadevnih nepremičninah s priposestovanjem (2. odstavek 43. člena v zvezi z 39. členom SPZ)6, pri čemer od upnika ni mogoče zahtevati, da že v prijavi izločitvene pravice predvideva vse morebitne ugovore stečajnega upravitelja.7 Kljub takšnim dodatnim navedbam in dokazom oziroma dokaznim predlogom (ki bi jih po mnenju tožene stranke morala tožeča stranka podati oziroma predložiti že ob prijavi izločitvene pravice v stečajnem postopku), pa se je tožena stranka še nadalje ves čas tekom zadevnega pravdnega postopka na prvi stopnji upirala zahtevku tožeče stranke za uveljavitev obravnavane izločitvene pravice in pri tem nasprotovala tudi materialnopravnim naziranjem tožeče stranke glede izvenknjižnega prenosa pravice uporabe na družbeni lastnini ter glede tožničinega lastninskega preoblikovanja.8 S tem je v tej pravdi povzročila situacijo, da je bilo utemeljevanje in dokazovanje tožničine izločitvene pravice potrebno in je zato sodišče prve stopnje odločitev o stroških pravdnega postopka pravilno oprlo na določbo 1. odstavka 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP ter ne na določbo 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP.9 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se sodišče prve stopnje ni dolžno opredeliti do prav vsakega predpisa, na katerega se stranki sklicujeta, pač pa je pravilno navedlo le tisto pravno podlago, na katere je oprlo svojo odločitev o pravdnih stroških10, pri čemer zgoraj pojasnjeni razlogi za uporabo te pravne podlage (1. odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP) smiselno izhajajo iz siceršnje obrazložitve zadevne prvostopenjske sodbe.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Po obrazloženem pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi določbo 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (to je v II. točki izreka) potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Gre za stečajni postopek opr. št. St ..., ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. 2 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 194/2016 z dne 25.5.2016. 3 Pravdni stranki zadevne prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku nad toženo stranko v predmetnem pravdnem postopku nista predložili, vendar v bistvenem takšna vsebina prijave med njima ni sporna. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo (list. št. 81 spisa) še izpostavlja, da je v prijavi navedla, kako je uporaba spornih nepremičnin (garaž) prehajala glede na potrebe njenih organizacijskih enot z ene na drugo ter da je prijavi predložila tudi dopis organizacijske enote - Sekcije za ... (ki je zadnja uporabljala sporne nepremičnine) z dne 17.7.2007 o tem, da garaž več ne potrebuje za svoje potrebe in da predlaga njihovo oddajanje v najem (priloga A7 spisa). 4 Npr. navedbe tožene stranke v prvi pripravljalni vlogi z dne 12.10.2017 na list. št. 22 spisa, dokazni predlog tožeče stranke z dne 4.5.2018 na list. št. 27 spisa, dopis sodišča prve stopnje z dne 16.8.2018 na list. št. 31 spisa ter vloga tožeče stranke z dne 6.9.2018 s prilogami na list. št. 36 do 41 spisa. 5 Stečajna upraviteljica tožene stranke je v devetem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31.7.2017 tožničino izločitveno pravico prerekala, ker iz predložene dokumentacije (najemnih pogodb) ne izhaja prenos lastninske pravice (priloga A2 spisa). 6 Npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 7552/2006 z dne 7.3.2007. 7 Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 298/2017 z dne 13.7.2017. 8 Npr. druga pripravljalna vloga tožene stranke z dne 6.8.2018 (list. št. 28 do 30 spisa) in tretja pripravljalna vloga tožene stranke z dne 3.12.2018 (list. št. 47 do 50 spisa). 9 Podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 194/2016 z dne 25.5.2016 in opr. št. I Cpg 1624/2014 z dne 11.11.2014. 10 Smiselno npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 243/2016 z dne 7.9.2017, opr. št. VIII Ips 168/2012 z dne 13.5.2013 in opr. št. VIII Ips 22/2008 z dne 6.10.2008.