Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in presodilo, da so tožniki upravičeni do vrnitve spornih nepremičnin v naravi; da niso bili dolžni predlagati začasne odredbe po ZLPP(1) zoper podjetje P. p. o., saj niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p. o. Tožniki ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP. Tožniki prav tako niso bili dolžni zavarovati svojih premoženjskih koristi z začasno odredbo po 74. členu ZZad(2). Pri tem se nižji sodišči sklicujeta na 81. člen ZZad. Pogodbi sta nični, ker nasprotujeta prepovedi iz 88. člena ZDen(3). Nižji sodišči sta zavzeli stališče, da dobra vera pridobitelja v takšnih primerih ne izključuje izbrisne tožbe.

2. Zoper sodbo je drugi toženec vložil predlog za dopustitev revizije. V njem kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja več vprašanj. Prvo se nanaša na obseg upravičenj denacionalizacijskih upravičencev v zvezi z vračilom nepremičnin v naravi, če niso predlagali začasne odredbe za zavarovanje po ZLPP ali ZZad glede na nosilca pravice uporabe na dan uveljavitve ZDen. Nadalje izpostavlja vprašanje, ali je pri pridobitvi lastninske pravice predlagatelja pomembna njegova dobrovernost, saj se je zanašal na načelo publicitete, torej, ali je izbrisna tožba možna in dopustna zoper dobrovernega pridobitelja vknjižene pravice. Kot zadnje vprašanje pa izpostavlja procesno kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi jo zagrešilo sodišče druge stopnje, ki je sodbo izdalo 17. 4. 2012, ko prva toženka ni več obstajala. P. d. d. - v likvidaciji je bila 21. 12. 2011 izbrisana iz sodnega registra in bi bilo postopek treba prekiniti ter ga nadaljevati s pravnim naslednikom, h kateremu se je prvotna prva toženka pripojila, ne pa sodbe izdati zoper neobstoječo pravno osebo. Kršitev sicer uveljavlja drugi toženec, ki pa je s prvo toženko v razmerju nujnega sosporništva, zato je procesno kršitev, ker se ta nanaša na sam obstoj tožene stranke (nujno sosporništvo) upravičen grajati tudi on.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku tega sklepa, zato je v citiranem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/1992 s spremembami – ZLPP).

Op. št. (2): Zakon o zadrugah (Ur. l. RS, št. 13/1992 s spremembami – ZZad).

Op. št. (3): Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS/I, št. 27/1991 s spremembami – ZDen).