Jedro

V sporih majhne vrednosti imata pravdni stranki pravico do dveh pisnih vlog. Tako imata poleg tožbe in odgovora na tožbo oziroma v postopkih, ki so se začeli kot izvršba na podlagi verodostojne listine, poleg vloge, v kateri stranki navajata dejstva in predlagata dokaze, pravico vložiti še vsaka eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovorita na navedbe druge stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76837/2011 z dne 3. 6. 2011 v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper to sodbo se pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnici v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo delno že prej pravnomočno odločeno, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi toženkinega ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76837/2011 z dne 3. 6. 2011 je bil ta s sklepom z dne 22. 8. 2011 razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba, (le) glede glavnice v znesku 76,39 EUR ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 21,71 EUR od 25. 12. 2010 dalje do plačila, od zneska 35,91 EUR od 25. 1. 2011 dalje do plačila in od zneska 18,77 EUR od 24. 2. 2011 dalje do plačila. Le v tem delu zahtevka (gre za račune, ki so v predlogu za izvršbo navedeni pod št. 6, 7 in 8) je bilo dolžno odločati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku. V preostalem delu zahtevka (269,53 EUR s pp) je navedeni sklep o izvršbi že pravnomočen in zato ni predmet tega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je tako zmotno odločalo o celotnem, s predlogom za izvršbo zahtevanem znesku 345,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožnica v pritožbi pravilno navaja, da imata v postopku v sporih majhne vrednosti, kot je tudi predmetni (495. člen ZPP v zvezi s 30. poglavjem ZPP), pravdni stranki pravico do dveh pisnih vlog. Tako imata poleg tožbe in odgovora na tožbo oziroma v postopkih, ki so se začeli kot izvršba na podlagi verodostojne listine, poleg vloge, v kateri stranki navajata dejstva in predlagata dokaze (451. člen ZPP), pravico vložiti še vsaka eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovorita na navedbe druge stranke (452. člen ZPP). Ker pa toženka ni odgovorila na tožničino vlogo z dne 17. 1. 2012 (v kateri je bila tožnica dolžna navesti vsa dejstva, na katera opira zahtevek, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo), je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnici omogočiti vložitev še ene vloge. Kot rečeno, je bila tožnica dolžna navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v prvi vlogi, v drugi vlogi pa bi lahko zgolj odgovorila na navedbe iz toženkine vloge, v kolikor bi jo ta vložila (451. in 452. člen ZPP).

7. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do dela njene trditvene podlage. Tožnica je namreč v vlogi z dne 17. 1. 2012 jasno navedla, da zahteva kot upravnik večstanovanjske stavbe od toženke kot etažne lastnice plačilo stroškov upravljanja in obratovanja ter da tožbeni zahtevek za plačilo stroškov, ki jih je za toženko poravnala dobaviteljem in izvajalcem storitev, utemeljuje na določilih o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika), zahtevek za plačilo storitev, ki jih je kot upravnik sama opravila, pa utemeljuje na podlagi sklenjene Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja. Sodišče prve stopnje pa je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka le na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, torej je presojalo le utemeljenost zahtevanega povračila stroškov, za katere tožnica trdi, da jih je kot upravnik za toženko poravnala dobaviteljem in izvajalcem storitev, ni pa presojalo utemeljenosti zahtevanega plačila storitev upravljanja. O zahtevanem plačilu storitev upravljanja izpodbijana sodba torej nima razlogov.

8. Nadalje tožnica pravilno opozarja, da obrazložitev izpodbijane sodbe tudi sicer, torej tudi glede obrazložitve zavrnitve zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, ni razumljiva. Sodišče prve stopnje je namreč zahtevek zavrnilo zgolj z obrazložitvijo, da se zneski iz konsignacij plačil ter zneski računov, ki jih je tožnica priložila, ne ujemajo (pri čemer ne navede niti enega izmed zneskov in računov, ki se naj ne bi ujemali). Tako pomanjkljiva in posplošena obrazložitev pa ne omogoča preizkusa izpodbijane odločitve.

9. Izpodbijana sodba ima torej pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in glede na naravo kršitve vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odloča o utemeljenosti zahtevka za plačilo glavnice v znesku 76,39 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri tem naj upošteva tožničino trditveno podlago in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, tako da bo ta zmožna preizkusa.