Jedro

Posestno varstvo ima namen, da ščiti obstoječe posestno stanje toliko časa, dokler se to stanje zaradi ustanovitve novega razmerja ali v uradnem postopku ne spremeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu s katerim so tožniki, zahtevali vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na preoranem pasu zemljišča, ki poteka od mejnika, ki je bil vstavljen 15.11.2013 med parcelo 1959/0, 1960/0 in 1973/2 vzdolž celotne katastrske meje med parcelama 1959/0 in 1960/00 obe k.o. X in po celotni dolžini katastrske meje sega 11,5 m v parcelo 19600 k.o. X in sicer tako, da pri celotni dolžini preorani pas izravna in utrdi. Tožencu je naložilo, da se je v bodoče vzdržati ravnanj, s katerimi bi posegal v posest tožnikov ter mu naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 769,32 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu razveljavi sklep sodišča prve stopnje in v tem obsegu zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da tožniki niso bili posestniki spornega dela zemljišča ter očita sodišču prve stopnje, da je enostransko verjelo tožnikom in pričam, ni pa bila naklonjeno pričam A. A., B. B. in C .C., to je pričam, ki jih je predlagal toženec. V nadaljevanju pritožbe toženec obširno opisuje izpovedbi navedenih prič. Nekritično favorizirano pa je sodišče ocenilo pričevanje B., D., G. in P. Priložene fotografije so fotomontaža in prirejeni dokazi, sodišče pa ne oceni fotografij, ki jih je predložil toženec. Tudi sodne fotografije z dne 22.4.2014 ne potrjujejo motilnega dejanja toženca iz novembra 2013. 3. Tožniki so na pritožbo toženca odgovorili in predlagali, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pravdah zaradi motenja posesti se obravnavanje tožbe omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Vsa druga vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v zvezi s tožbo zaradi motenja posesti, ne morejo biti predmet obravnavanja v okviru te tožbe. Posestno varstvo ima namen, da ščiti obstoječe posestno stanje toliko časa, dokler se to stanje zaradi ustanovitve novega razmerja ali v uradnem postopku ne spremeni. Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenih dokazih dovolj podlage zlasti v fotografijah, ki jih je tožeča stranka posnela ob motilnem dejanju, da je ocenilo, da so bili v posesti spornega zemljišča in je tudi navedlo, zakaj je verjelo tožnikom in pričam ter zakaj ne verjame tožencu in pričam, ki jih je zaslišalo na njegov predlog. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, le-ta je logična in prepričljiva in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Toženec z ničemer ne dokazuje, da predložene fotografije predstavljajo fotomontažo in je tudi v tem delu pritožba neutemeljena. Fotografije posnete spomladi 2014 ne dokazujejo drugačnega stanja kot trdi toženec v pritožbi, saj so napravljene več mesecev po motilnem dejanju in je bilo takrat zaradi rastja stanje drugačno.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365, točka 2 ZPP).

7. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem, saj se ti ne morejo smatrati kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154 in 1552 ZPP.