Jedro

Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko teče izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v delu 2. točke izreka - v odločitvi o zavrnitvi predloga za izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, razveljavi in v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi zaradi izterjave upničine terjatve: 2.000,00 EUR, dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnika (1. točka izreka), za zakonske zamudne obresti od zneska 2.000,00 EUR in izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet pa upničin izvršilni predlog zavrnilo (2. točka izreka). Hkrati je dolžniku naložilo, da upnici povrne izvršilne stroške v višini 37,58 EUR, v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka izreka).

2. Proti odločitvi, da se izvršilni predlog na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet zavrne, se upnica pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se izvršba na to izvršilno sredstvo dovoli, podrejeno, da se napadeni sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s pritožbeno posledico za dolžnika. Trdi, da ugotovitev sodišča, da dolžnik naj ne bi imel odprtega nobenega bančnega računa, ne drži. Po preverjanju je ugotovila, da ima dolžnik kot samostojni podjetnik odprt aktiven bančni račun. Kot dokazilo prilaga izpisek iz portala AJPES-a. Mnenja je, da je dolžniku, ki je v tem postopku sicer rubljen kot fizična oseba, dopustno rubiti tudi bančni račun, ki ga ima slednji odprtega kot samostojni podjetnik, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) tovrstnega premoženja ne izvzema. Prav tako je mnenja, da s predložitvijo izpisa iz portala AJPES-a in podajanjem podatkov o bančnem računu šele v pritožbi ni prepozna, saj po četrtem odstavku 40. člena ZIZ upnik v izvršilnem predlogu ni dolžan navesti podatkov o bančnem računu dolžnika. Po uradni dolžnosti jih je dolžno ugotavljati sodišče samo. Tega sodišče v konkretnem primeru ni v celoti in popolnoma opravilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu izvajanju, da denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe, zato je izvršba na poslovnem računu dopustna tudi v situaciji, ko je vodena izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo (in ne kot samostojnega podjetnika).

5. Po Zakonu o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12 in 44/13 - odločba US), je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena). Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Samostojni podjetnik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nezdružljivo subjektiviteto. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko teče izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.

6. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni ravnalo skladno s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ, po katerem v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet ne navede podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, sodišče samo po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronskih dosegljivih evidencah. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče namreč opravilo poizvedbe in glede na dejstvo, da teče postopek zoper dolžnika kot fizično osebo, je logično, da je opravilo le poizvedbe o osebnem računu dolžnika in ne o njegovem poslovnem računu.

7. Pritožbeno sodišče pa soglaša s pritožbo, da s tem, ko je upnica podatek o poslovnem računu dolžnika oziroma podatek, da je dolžnik samostojni podjetnik, posredovala šele v pritožbi, ni prekludirana. V konkretni situaciji je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno smiselno uporabiti določbe četrtega odstavka 40. člena ZIZ in sedmega odstavka 141. člena ZIZ, po katerih sodišče v primeru, če samo ugotovi, da dolžnik nima računa pri organizaciji za plačilni promet, upnik pa posreduje podatke o računu in organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik sredstva, dovoli izvršbo oziroma nadaljuje z izvršbo na to izvršilno sredstvo.

8. Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijanega dela zaradi dolžnikove pravice do ugovornega postopka ni bilo mogoče spremeniti, kot je to predlagala upnica. V novem postopku bo sodišče v uradno dosegljivih evidencah preverilo, ali ima dolžnik odprt poslovni račun in o predlogu upnice za dovolitev izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet znova odločilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.