Jedro

Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivo, kljub temu da je tožnik vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo postavljenega izvedenca, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 17. 6. 2015 in št. ... z dne 9. 1. 2015 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 24. 4. 2012 dalje zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do premestitve za lahka fizična dela, v ugodnih mikro klimatskih pogojih, kjer se zahteva normalen sluh in pretežno sede, brez stika z vibracijami, dela v kritičnem ropotu, pogostih in/ali dolgotrajnih prisilnih drž ledvene hrbtenice, dvigovanja in prenašanja težjih bremen in dela, kjer je večja možnost poškodb, v polnem delovnem času (II. točka izreka). Tožencu je naložilo odločitev o pravici, višini in izplačevanju nadomestila za invalidnost in izreklo, da se je tožnik dolžan v roku 30 dni prijaviti pri zavodu za zaposlovanje (III. točka izreka). S IV. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožencu je še naložilo, da za tožnika povrne 57,38 EUR stroškov postopka na račun sodišča prve stopnje (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je sodišče najprej pridobilo izvedensko mnenje specialista kardiovaskularne kirurgije, ki je ocenil, da je njegova zmožnost za opravljanje poklica zmanjšana za več kot 50 %, zaradi česar je podana II. kategorija invalidnosti. Nato je na toženčeve pripombe, ne da bi se že postavljen sodni izvedenec do njih opredelil, postavilo še sodno izvedenko medicine dela, ki je v nasprotju s predhodno pridobljenim izvedenskim mnenjem ocenila, da je podana III. kategorija invalidnosti, saj je zmožen opravljati delo z omejitvami v polnem delovnem času. V pripombah na slednje izvedensko mnenje je izrecno predlagal, da naj se izvedenec kardiovaskularne kirurgije opredeli do pripomb toženca in do mnenja sodne izvedenke medicine dela, vendar sodišče temu ni sledilo, niti ni postavilo novega izvedenca kardiovaskularne stroke, kar je prav tako predlagal. Sodišče prve stopnje je kršilo načeli materialne resnice in preiskovalnosti. Izvedensko mnenje kardiovaskularne kirurgije bi bilo potrebno upoštevati, v primeru nejasnosti pa izvedenca pozvati na dopolnitev ali zaslišati. Trpi za arterijsko boleznijo, kar spada v specializiranost prvotno postavljenega sodnega izvedenca, zaradi česar je njegovo mnenje glede na mnenje izvedenke medicine dela ustreznejše. Sicer je hrvaški nosilec zavarovanja ugotovil popolno nezmožnost za delo in mu priznal invalidsko pokojnino. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, kar pritožnik smiselno uveljavlja. Posledično je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

5. V tej zadevi se spor nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločb toženca o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 24. 4. 2012 dalje in zavrnitvi pravice do invalidske pokojnine, izdanih v postopku, začetem pri hrvaškem nosilcu obveznega zavarovanja. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal. S polnim delovnim časom je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu z omejitvami: pretežno sede, z možnostjo vstajanja in brez norme.

6. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v zvezi s tožnikovo invalidnostjo v okviru pooblastila iz 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2 po uradni dolžnosti razčiščevalo s sodno medicinskim izvedenstvom. Po 243. členu ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Vendar je pri tem v obravnavanem primeru prišlo do kršitve 254. člena ZPP, to pa bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

7. Skladno s 1. odstavkom 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Dokaz z izvedencem je tako po ZPP primarno ustni dokaz, v sodni praksi pa se nasprotno večinoma pridobivajo pisna izvedenska mnenja. V primeru nejasnega ali nepopolnega pisnega izvedenskega mnenja ali pripomb strank na mnenje, je potrebno pridobiti dopolnilno izvedensko mnenje. Za dodatno zaslišanje izvedenca, da se odpravi nejasnost, nepopolnost, protislovje in dvom o pravilnosti mnenja, predlog strank niti ni potreben, saj pisno mnenje in zaslišanje izvedenca predstavljata enoten dokaz. Če pa je dokaz z zaslišanjem izvedenca predlagan, mora sodišče z zaslišanjem odpraviti pomanjkljivosti pisnega izvedenskega mnenja. Tudi v primeru pisne dopolnitve oziroma pisnih odgovorov izvedenca na pripombe, ki niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni, opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja relativno postopkovno kršitev, glede na okoliščine posameznega primera pa lahko preraste celo v absolutno procesno kršitev. Po 3. odstavku 254. člena ZPP se, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, teh pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem, zahteva mnenje drugih izvedencev. Pomeni, da je v primeru nejasnosti ali nasprotij v izvedenskem mnenju potrebno najprej izvedenca zaslišati, šele nato se, če niti na ta način ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti ali nasprotja še vedno niso odpravljena, pridobi mnenje novega izvedenca. Po 254. členu ZPP se dokazovanje z izvedencem praviloma ponovi enkrat. Če so mnenja izvedencev različna, sodišče po prosti presoji dokazov sprejme tisto, ki ga oceni kot prepričljivejše. Vendar mora tudi v primeru nejasnosti ali nasprotij med mnenji več izvedencev, še zlasti če so takšni tudi dokazni predlogi strank, izvedence pred tem najprej zaslišati.

8. Sodišče prve stopnje je najprej pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca kardiovaskularne kirurgije A.A.. V pisnem izvedenskem mnenju z dne 28. 4. 2016 je ocenil, da je pri tožniku od oktobra 2012, ko se je zaključilo invazivno zdravljenje, podana II. kategorija invalidnosti, ker je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ni zmožen delati na delovnem mestu očiščevanje odpadlih voda, niti v polnem niti skrajšanem delovnem času. V skrajšanem delovnem času je zmožen opravljati vsa dela, ki ne zahtevajo veliko hoje ali stoje in kjer so mikro klimatski pogoji stabilni, torej ne na prostem ali v pretirano hlajenih prostorih. Delo je zmožen opravljati sede, z možnostjo vstajanja in brez norme. Glede na klavdacijsko bolečino 50 metrov, torej razdaljo, ki jo lahko prehodi brez bolečine, kot jo zatrjuje tožnik, glede na ultrazvočno izmerjeno dinamiko pretokov pa ji je po mnenju izvedenca potrebno verjeti, je uvrščen v Fontainov razred II b, v katerem je stopnja invalidnosti med 50 in 60 %. To pa po oceni sodnega izvedenca pomeni, da je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več in torej podana II. kategorija invalidnosti. Pojasnil je, da je pri oceni invalidnosti zaradi periferne arterijske bolezni potrebno ovrednotiti stopnjo gibalnih zmožnosti, ki se ocenjuje po Fontainovi ali Rutherfordovi lestvici in je v stadiju II b odvisna od klavdacijske bolečine (med 200 in 100 metri znaša 30 %, med 100 do 200 metrov do 40 %, med 50 in 100 metri do 60 %, manj kot 50 metrov pa okoli 70 %)

9. Ob takšnem izvedenskemu mnenju je sodišče prve stopnje zaradi toženčevih pripomb, da stopnja invalidnosti med 50 in 60 % zaradi zmanjšane klavdacijske razdalje, še ne pomeni, da je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za več kot 50 %, ne da bi sporno vprašanje najprej razčistilo z že postavljenim sodnim izvedencem, torej ne da bi ga zaslišalo ali vsaj pridobilo pisno dopolnilno izvedensko mnenje, postavilo novega sodnega izvedenca druge medicinske stroke. Postavilo je izvedenko medicine dela B.B., ki pa je v nasprotju s predhodno oceno invalidnosti sodnega izvedenca kardiovaskularne kirurgije ocenila, da je pri tožniku od 24. 4. 2012 dalje podana III. kategorija invalidnosti, ker je zmožnost za delo, bodisi prečiščevanje odpadlih voda ali enostavnih del v gradbeništvu, zmanjšana za manj kot 50 %. Ni prišlo do popolne izgube, temveč zmanjšanja delovne zmožnosti, tako da je s polnim delovnim časom zmožen za delo z omejitvami: lahka fizična dela, v ugodnih mikro klimatskih pogojih, brez stika z vibracijami in brez dela v kritičnem ropotu, brez dela, kjer se zahteva normalen sluh, brez pogostih in /ali dolgotrajnih prisilnih drž ledvene hrbtenice, pretežno sedeče, ne na višini, brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen, brez dela, kjer je večja možnost poškodb. Na tožnikove pripombe,3 v katerih je izrecno predlagal zaslišanje predhodno postavljenega izvedenca A.A., je sodišče zaslišalo (le) sodno izvedenko B.B., ki je vztrajala pri že podanem mnenju. Pojasnila je, da v osnovi ni razlik med njeno oceno in oceno izvedenca kardiovaskularne kirurgije, vendar je slednji stopnjo invalidnosti 50 do 60 % opredelil ob uporabi Fontainove lestvice, s katero se ocenjuje klinična okvara ožilja, in ni identična z razmejitvijo več ali manj kot 50 % zmanjšanja delovne zmožnosti. Časovna razbremenitev ob določenih fizičnih razbremenitvah po njeni oceni ni potrebna.

10. Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivejše, kljub temu da je tožnik očitno vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik tudi grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je torej naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo -, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, ki se na podlagi določbe 354. člena ZPP vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju odpraviti ugotovljeno kršitev in pridobiti dopolnilno izvedensko mnenje sodnega izvedenca kardiovaskularne kirurgije, oziroma ga zaslišati, po potrebi pa za odpravo pomanjkljivosti in popolno ter pravilno ugotovitev dejanskega stanja oba izvedenca soočiti. Če bodo tudi po tako dopolnjenem dokaznem postopku, mnenja sodnih izvedencev različna, bo sodišče prve stopnje lahko v skladu s prosto presojo dokazov sprejelo tisto, ki ga bo ocenilo kot prepričljivejše. Šele nato bo mogoče presoditi tožnikovo invalidnost in s tem tudi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov.

12. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških pritožbe, pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka upoštevaje, da tožnika zastopa odvetnica po brezplačni pravni pomoči, odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Pripravljalna vloga z dne 18. 1. 2017 v sodnem spisu na listovni številki 68-69.