Jedro

Na podlagi različnih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. točki obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

II.Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je mladoletna otroka udeležencev A. A., roj. ... 2017, in B. A., roj. ... 2018, zaupalo v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa določilo stike. Glede preživnine je odločilo, da oče plačuje od vložitve predloga mesečno za A. A. 230, za B. A. pa 210 EUR. Seštelo je, kar se je nateklo zapadlih preživnin od vložitve predloga do izdaje sodbe, in od tega odštelo, kar je oče že plačal, razliko v znesku 17.670 EUR pa naložilo očetu v plačilo v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. V bodoče dospele obroke je dolžan plačati do vsakega 15. dne v mesecu, v primeru zamude z obrestmi. Kar je predlagateljica zahtevala več, je zavrnilo ter odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep se v delu, ki mu nalaga plačevanje preživnine, pritožuje nasprotni udeleženec, oče, predlaga spremembo ali pa razveljavitev ter povrnitev stroškov, ki jih opredeljuje. Navaja, da dejansko stanje ni objektivno ugotovljeno, ker sam razen socialne pomoči 465 EUR nima nobenih drugih denarnih prejemkov. Nedokazane so trditve o potovanju v ... in razkošni zabavi za rojstni dan, gre za govorice, potovanje je bilo darilo. Prihodkov v tujini nima, ni res, da bi delal v Franciji, niti kje drugje. Ima kup izkazanih zdravstvenih težav in je nezaposljiv. Ne drži, da bi podedoval zazidljivo parcelo. Le zelo kratek čas je delal v Avstriji in v Nemčiji v družbi X. Živi v najetem stanovanju, last C. C. Slednja že več kot 5 let ni lastnica družbe X., tudi ne gre za izvenzakonsko partnerico, o tem bi jo bilo treba zaslišati. Nadalje očita, da sodišče ni upoštevalo nakazil preko računa ... 2.980 EUR, kar je plačal do prekinitve zveze pravdnih strank. Sklene, da je pripravljen v celoti prevzeti skrb za enega otroka, tako da bo breme enakomerno porazdeljeno.

3.Predlagateljica, mati, je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in opredelila svoje pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak pri ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Pri svoji odločitvi se sodišče opira na ustrezne materialnopravne določbe (183., 189. in 190. čl. Družinskega zakonika; DZ), ki opredeljujejo preživninsko obveznost roditeljev in te določbe tudi v celoti pravilno uporabi.

6.Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih sposobnosti roditeljev ne o porazdelitvi njunega bremena.

7.Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi relevantnih okoliščin ustrezno ocenilo potrebe A. A. na približno 420 EUR in B. A. 380 EUR mesečno. Ocena je korektna, realna in temelji na izvedenih dokazih ter na splošno znanih cenah življenjskih stroškov (glej. tč. 15 na str. 10 - 13 obrazložitve izpodbijane sodbe). Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezno raziskane in ovrednotene. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila (2. odst. 190. čl. DZ), primerno in primerljivo njunim povprečnim vrstnikom.

8.Ugotovljenim in ocenjenim potrebam obeh otrok pritožnik konkretno niti ne ugovarja, očitke usmerja v napačno ugotovljene njegove zmožnosti.

9.Tudi slednje je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno. Na podlagi različnih okoliščin je utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. tč. obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela (v Zagrebu, na projektih v Rusiji). V pritožbi oče to zgolj zanika, ne pojasni pa, zakaj je materi pisal takšna sporočila. Dokazne ocene zato ne omaje. Tudi indici razkošnega življenja (prijavljeno prebivališče v Dubaju, razkošna rojstnodnevna zabava) zanesljivo kažejo, da ima oče dohodke, ki jih očitno skriva. Zdravstvenih omejitev, ki jih omenja v pritožbi, oče prav z ničemer ni izkazal, v pritožbi ne pojasni, zakaj jih ni in kakšne naj bi te sploh bile. Utemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da ima nasprotni udeleženec zadostne pridobitne zmožnosti, da bo lahko prispeval 55 % h kritju ugotovljenih potreb obeh otrok, torej 210 in 230 EUR, skupaj mesečno 440 EUR, in to brez nevarnosti za lastno preživljanje; te v pritožbi z ničemer ne utemelji.

10.Razmerje, v katerem sta dolžna roditelja kriti potrebe otrok, je določeno razumno, glede na ugotovljene pridobitne zmožnosti (materinim, ki so opisane v sodbeni tč. 17, pritožnik niti ne nasprotuje) in glede na to, je glavnina neposrednega vsakodnevnega bremena varstva in vzgoje na materi. Pritožbena opazka, da bi lahko imel pritožnik v varstvu enega od obeh otrok, kar bi ustrezno porazdelilo preživninsko breme, je pavšalna in kot taka povsem neresna, saj odločitve o vzgoji in varstvu pritožnik niti ne izpodbija.

11.Tudi glede vsote dolgovanih zapadlih preživnin je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje v tč. 21 pojasni, zakaj ni upoštevalo nakazila 2.906 EUR, zato ne drži, da sodišče tega ni pojasnilo. Navedlo je, da tega ni upoštevalo (in odštelo od zapadle dolgovane vsote preživnin) zato, ker je bil znesek nakazan že pred vložitvijo predloga, preživnina pa je obveznost, ki sproti nastaja in je tudi prisojena od vložitve predloga dalje. S tem razlogom se pritožnik ne sooči.

12.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

13.V skladu s 1. odst. 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Po določbi 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je sklenilo, da oba udeleženca sama krijeta tudi stroške, ki so jima nastali v pritožbenem postopku.