Jedro

V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu, rojenemu ... 1968, podaljša pridržanje na varovanem oddelku Doma Lukavci za šest mesecev, od 23. 9. 2021 do 23. 3. 2022 (I. točka izreka), da morebitna pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (II. točka izreka) ter da bo o stroških postopka, ki bremenijo proračun, odločeno s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca (laično in vloženo po odvetnici) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženec je na Vrhovno sodišče vložil laično vlogo, naslovljeno z "urgenca" in priložil sklep sodišča druge stopnje.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je laično vlogo nasprotnega udeleženca obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (četrti odstavek 50. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena in drugim odstavkom 77. člena Zakona o duševnem zdravju, v nadaljevanju ZDZdr, ter 124. člen prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - novela ZPP-E). Obravnavalo jo je vsebinsko, čeprav ta ni bila vložena po odvetniku in nasprotni udeleženec ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. V nepravdnem postopku sprejema osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (oziroma podaljšanja zadržanja) namreč ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen Ustave RS) in do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).1

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS II DoR 574/2020 z dne 27. 11. 2020, II Ips 72/2017 z dne 9. 3. 2017 in II Ips 167/2016 z dne 7. 7. 2016.