Jedro

Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena v roku iz 64. člena Zakona o denacionalizaciji, to je v roku, ki je iztekel 7.12.1993, da bi se na podlagi nje začel upravni postopek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nadaljnji, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.11.2003, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Upravne enote Domžale z dne 17.9.2003. Prvostopni upravni organ je na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot prepozno zavrgel zahtevo, ki so jo 4.9.2003 vložili tožnik, A.A. in B.B. ter z njo zahtevali denacionalizacijo stavbnega zemljišča – polmetrskega pasu zunaj betonske ograje na parcelah, št.... vse k.o....

Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, ki je navedla, da bi morala biti zahteva za denacionalizacijo vložena v roku iz 64. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), to je v roku, ki je iztekel 7.12.1993, da bi se na podlagi nje začel upravni postopek. Rok iz 64. člena ZDen je materialni in se ne more podaljšati. Ker je bila zahteva vložena prepozno, je bila utemeljeno zavržena.

Tožnik v pritožbi navaja, da si je navedeno zemljišče prilastila občina leta 1968, nova oblast pa ga ni obvestila, da naj bi bil sprejet zakon, ki je določil rok za vlaganje zahtevkov. Opisuje okoliščine prilastitve navedenega zemljišča in predlaga, kako naj bi se spor uredil. Zatrjuje, da je poprava krivic primarnega pomena in da daje članstvo Slovenije v EU državljanom tudi možnost, da izkoristijo pravne poti v EU.

Pritožbo, ki jo je tožnik vložil v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe in je bila izdana po pravilih ZUS, je vrhovno sodišče presojalo ob pogojih prehodnih določb 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1 in jo, ker ne izpolnjuje pogoje za nadaljnjo obravnavo kot pritožbe, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Tožena stranka ni podala odgovora.

Revizija ni utemeljena.

Ker tožnik ni navedel, iz katerega razloga izpodbija sodbo sodišča prve stopnje niti tega ni smiselno razbrati iz vsebine njegove pritožbe, je vrhovno sodišče ravnalo po določbi 86. člena ZUS-1 in preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti v mejah pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljene dejanske okoliščine (da vsebuje zahteva, vložena 4.9.2003, zahtevek za denacionalizacijo) svojo presojo pravilno oprlo na določbo 64. člena ZDen in dalo pravilno razlago njene vsebine. Ker ima zamuda zaradi izteka materialnega roka iz 64. člena ZDen tudi po presoji vrhovnega sodišča posledice zavrženja (129. člen ZUP), tožnikove navedbe o razlogih zamude, ne morejo biti upoštevne. Tožnik pa tudi ne more z uspehom zatrjevati, da ni bil obveščen o roku za vlaganje zahtev za denacionalizacijo, saj taka dolžnost ne obstaja, v Ustavi RS pa je določeno, da se predpisi objavljajo v uradnem glasilu (zakoni v Uradnem listu RS), objava pa je namenjena seznanitvi z njimi.

Ker ni podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, je vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.