Jedro

Mladoletnici je bil izrečen vzgojni ukrep, ki po vsebini (čeprav odločba ne vsebuje krivdoreka) predstavlja obsodilno sodbo, kar pomeni, da ima oškodovanec glede na določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 485. člena ZKP zoženo pravico do pritožbe oziroma ima na voljo ožji nabor pritožbenih razlogov. Pooblaščenec oškodovanca v pritožbi podaja nestrinjanje z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede ugotovljenega dejanskega stanja in zastopa stališče, da ravnanje mladoletne A. A. izpolnjuje zakonite znake kaznivega dejanja poskusa umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. S temi navedbami oškodovanec po vsebini zatrjuje pritožbene razloge po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki pa jih v pritožbi zoper sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu ne more uveljavljati. Torej gre za neutemeljene pritožbene navedbe, ki ne morejo biti predmet pritožbene presoje.

Izrek

I.Pritožbi pooblaščenca oškodovanca B. B. se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da po določbi prvega odstavka 484. člena ZKP (vsi) stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

II.V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje o izrečenem vzgojnem ukrepu.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom mladoletni A. A. izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, z dodatnimi navodili, da je po 6. točki drugega odstavka 77. člena KZ dolžna opraviti 120 ur v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, v roku štirih mesecev od pravnomočnosti odločbe in da je po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ dolžna obiskovati psihološko svetovalnico in program DNK. Sodišče je oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 50,00 EUR napotilo na pravdo (prvi odstavek 484. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP) ter odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP potrebni izdatki mladoletnice ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, bremenijo proračun.

2.Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil pooblaščenec oškodovanca. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Zagovornik mladoletne A. A. je podal odgovor na pritožbo ter predlagal, da višje sodišče le-to zavrne kot neutemeljeno. Na zagovornikov odgovor na pritožbo se je odzval pooblaščenec oškodovanca s pojasnilom, da vztraja pri svojih pritožbenih navedbah.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Po določbi prvega odstavka 485. člena ZKP se zoper sodbo, s katero je mladoletniku izrečena kazen, zoper sklep, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep in zoper sklep, s katerim je ustavljen postopek (drugi odstavek 483. člena ZKP) lahko pritožijo vsi, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo (367. člen) in sicer v 15 dneh po prejemu sodbe in sklepa. Krog upravičencev do pritožbe (tudi ko gre za mladoletniške zadeve) determinira torej člen 367 ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno določa, da sme

oškodovanec 1 izpodbijati sodbo, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo (357. člen) in oprostilo obtoženca obtožbe (358. člen), medtem ko sme sodbo, s katero je sodišče obsojenca spoznalo za krivega, izpodbijati le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku (7. točka prvega odstavka 359. člena), objavi pravnomočne sodbe in glede odločbe o stroških.

6.V obravnavani zadevi je bil mladoletnici2 izrečen vzgojni ukrep, ki po vsebini (čeprav odločba ne vsebuje krivdoreka)

de facto

predstavlja

obsodilno sodbo

, kar pa pomeni, da ima oškodovanec glede na v predhodni točki citirano zakonsko določbo3 zoženo pravico do pritožbe oziroma ima na voljo ožji nabor pritožbenih razlogov.

7.Sodišče druge stopnje sicer ugotavlja, da pooblaščenec oškodovanca B. B. v vloženi pritožbi podaja obširno nestrinjanje z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede ugotovljenega dejanskega stanja, ponuja lastne dokazne zaključke in na tej podlagi zastopa stališče, da ravnanje mladoletne A. A. izpolnjuje zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1. S temi navedbami oškodovanec po vsebini zatrjuje pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki pa jih v pritožbi zoper sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu, iz že pojasnjenih razlogov, ne more uveljavljati. Torej gre evidentno za neutemeljene pritožbene navedbe, ki ne morejo biti predmet pritožbene presoje.

8.Pač pa pritožnik z navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o potrebnih izdatkih oškodovanca in potrebnih izdatkih in nagradi njegovega pooblaščenca, utemeljeno graja odločbo o stroških.

9.Sodišče prve stopnje se je zmotno oprlo na določbo prvega odstavka 96. člena ZKP, saj v primeru, ko gre za postopek proti mladoletniku, velja specialna določba prvega odstavka 484. člena ZKP, po kateri, v primeru, če sodišče izreče mladoletniku vzgojni ukrep, obremenjujejo stroški postopka proračun. Zakon4 izrecno ne specificira stroškov, kar pomeni, da vsi stroški kazenskega postopka, v primeru izreka vzgojnega ukrepa bremenijo proračun. V ta okvir (glede na določbo 92. člena ZKP, ki opredeljuje

stroške kazenskega postopka

), seveda spadajo tudi potrebni izdatki oškodovanca in potrebni izdatki in nagrada njegovega pooblaščenca, zato je sodišče druge v tem delu ugodilo pritožbi pooblaščenca ter tudi z navedbo pravilne pravne podlage poseglo v stroškovno odločbo, v obsegu in na način kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10.V ostalem je pritožbo pooblaščenca oškodovanca zavrnilo kot neutemeljeno ter v nespremenjenih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izrečenem vzgojnem ukrepu.

-------------------------------

1Iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP.

2Po ugotovitvi, da so ji dokazani vsi objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1.

3Za razliko od obtoženca, zagovornika in državnega tožilca ter oseb navedenih v drugem odstavku 376. člena ZKP.

4Za razliko od določbe 95. člena ZKP, ki velja v rednem postopku.