Jedro

Ne glede na to, da ima obdolženec v postopku o prekršku pravico do zagovornika po lastni presoji, bi morala tožena stranka sprejeti drugačno odločitev in na podlagi tožnikovih navedb zavrniti odobritev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1226/2010 z dne 29. 6. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1226/2010 z dne 29. 6. 2010, je tožena stranka odločila, da se prošnji A.A. (stranka z interesom v tem postopku) iz B. ugodi in se mu odobri izredna brezplačna pravna pomoč v zadevi Okrajnega sodišča v Celju, številka Pr 474/2010 v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v postopku o prekršku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitve plačila stroškov postopka v prekršku, razen plačila sodne takse od 29. 6. 2010 dalje. Pod točko 2. izreka je odločeno, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) določi odvetnica C.C. Tožena stranka odločitev utemeljuje z razlago 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008, čistopis, dalje ZBPP), ki določa finančni položaj prosilca, ki mora biti kumulativno izpolnjen obenem z izpolnitvijo objektivnega pogoja, ki ga določa 24. člen ZBPP. Glede na to, da gre za izredno bpp, navaja drugi odstavek 12. člena ZBPP, ki določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja varstvene dajatve. V nadaljevanju navaja določbe Zakona o socialnem varstvu, na katere nakazuje 14. člena ZBPP. 24. člen tega zakona prosilec izpolnjuje z razlago, da gre za postopek o prekršku, ki je proti prosilcu začet na podlagi obdolžilnega predlog PP ... zaradi prekrška po členu 130/4 točka 2 in člena 130/5 Zakona o varnosti cestnega prometa. Iz obdolžilnega predloga izhaja, da naj bi imel prosilec dne 12. 2. 2010 pri vožnji z osebnim avtomobilom nad 0,70 mg na liter alkohola v izdihanem zraku. V dopisu, ki ga je priložil prošnji, je navedel, da se navedbe obdolžilnega predloga ne ujemajo z dejanskim stanjem, saj vozila ni vozil, temveč ga je imel parkiranega na parkirišču pred bolnišnico oz. zdravstvenim domom, nahajal se je izven vozila, ko je stal poleg vozila, ker je pomagal prijatelju iz avtomobila, ki je bil namenjen v bolnišnico zaradi slabega počutja in avtomobila sploh ni vozil. Pristopili so policisti, mu odredili alkotest, ki ga je tudi opravil. V zadevi, vodeni pod številko Pr 474/2010-0314, je dne 6. 7. 2010 vabljen na narok, na katerem bo zaslišan kot obdolženec. Navaja, da je zadeva pomembna za osebni in socialnoekonomski položaj prosilca oziroma je izid zadeve zanj življenjskega pomena, ker je za storitve teh dveh prekrškov predpisana sankcija izreka 18. kazenskih točk in plačilo globe v višini najmanj 950 EUR. Ob upoštevanju navedb, s katerimi prosilec nasprotuje obdolžinemu predlogu, pa zadeva tudi ni očitno nerazumna in ima vsaj minimalni izgled za uspeh. Glede na ugotovitve, da prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev bpp, se prosilcu bpp odobri.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je prosilec prejemnik socialno denarne pomoči, zato finančni pogoj ni sporen. Opozarja, da je ravno tako, kot v kazenskem postopku ali kateremkoli drugem postopku, tudi v tem postopku treba presojati upravičenje do dodelitve bpp, glede na samo zadevo, navedbe prosilca ter upoštevaje osebnost prosilca in vse druge okoliščine, da je uresničen namen bpp, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Napačna je pavšalna trditev tožene stranke, da je dodelitev bpp v obliki zagovornika bistveni element, da bo prosilec lahko uveljavil svoje pravice in pravne koristi. Ravno tako mora tožena stranka z vidika razumnosti kritično oceniti navedbe prosilca o razlogih dodelitve bpp. V spisu Bpp 1226/2010 je v obrazložitvi predloga opisan prekršek, ki naj bi ga storil prosilec. Ustavljen je bil in kontroliran kot voznik vozila v njegovi lasti na cesti D. v neposredni bližini PU, medtem ko prosilec trdi, da se je nahajal izven stoječega vozila na drugi lokaciji pri bolnišnici in zdravstvenem domu, kjer je pomagal iz lastnega vozila izstopiti prijatelju, ki se je slabo počutil. Sicer dejstva o alkoholiziranosti niso sporna. Tožena stranka bi nasprotne navedbe morala kritično presoditi ter razložiti, zakaj jih šteje za razumne. Samo dejstvo nasprotnih navedb ni zadostna podlaga za obstoj pogoja razumnosti, še manj verjetnega izgleda za uspeh, kot to navaja tožena stranka. Tožeča stranka je odločbo prejela 12. 7. 2010. Prošnja za dodelitev bpp je bila vložena 16. 6. 2010, zaslišanje pa je bilo po podatkih v spisu opravljeno že 6. 7. 2010. Ne glede na možno uspešnost vložene tožbe bo odvetnik, določen v izpodbijani odločbi, upravičen do plačila opravljenega dela. Tako tožeča stranka izpostavlja tudi problem neracionalnega trošenja denarja, kar je pravilo pri uspešno vloženih tožbah v teh zadevah. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/09, dalje ZUS-1) A.A. na tožbo ni odgovoril. Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp), med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko in ki se v tem primeru obravnavajo po določbi 12. člena ZBPP, ki določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). Izpolnitev navedenega pogoja med strankama postopka ni sporna, temveč je sporna izpolnitev pogoja, ki ga kot kumulativnega poleg izpolnitve prej navedenega pogaja, določa zakon na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Navedena zakonska določba, med drugim določa, da se pri presoji dodelitve bpp kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, in da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka z vidika razumnosti ni kritično ocenila navedbe prosilca o razlogih dodelitve bpp, glede na to, da iz listin v obdolžilnem predlogu, kjer je opisan prekršek izhaja, da je bil prosilec ustavljen in kontroliran kot voznik vozila v njegovi lasti na cesti D. v neposredni bližini PU, medtem ko sam trdi, da se je nahajal izven stoječega vozila na drugi lokaciji pri bolnišnici oziroma zdravstvenem domu, kjer je pomagal iz lastnega vozila izstopiti prijatelju, ki se je slabo počutil. Tožena stranka te nasprotne navedbe prosilca ni presodila ter obrazložila, zakaj šteje navedbe za razumne, glede na to, da samo dejstvo nasprotnih navedb ni zadostna podlaga za obstoj pogoja razumnosti, še manj pa verjetnega izgleda za uspeh v postopku. Sicer iz listin v spisu izhaja, da je bil prosilcu kot prekrškovnemu storilcu narejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, kar med strankama postopka ni sporno, in da mu je bilo odrejeno pridržanje, kar vse nakazuje na to, da je prosilec za bpp imel vzrok, da vsled dokazane alkoholiziranosti morebiti v zagovoru prikazuje drugačno dejansko stanje, kot je navedeno v obdolžilnem predlogu, kar je sicer obdolženčeva pravica. Ne glede na to, da ima obdolženec v takšnem postopku pravico do zagovora po lastni presoji, pa bi morala tožena stranka, v kolikor ne bi presojala še drugih okoliščin (ali zahtevala dopolnitev vloge po določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), samo na podlagi prošnji priložene navedbe o tem, kje je vozilo stalo v času kontrolnega pregleda, sprejeti drugačno odločitev in zavrniti tožniku odobritev bpp.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena ZUS-1, glede na to, da tožena stranka ni pravilno uporabila določb ZBPP.