Jedro

Ker je tožniku v času vložitve tožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje že prenehalo, ne more predlagati začasne odredbe po 85. členu ZDR, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča v sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do pravnomočne odločitve sodišča v sporu, zaradi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (I. točka). Odločilo je, da bo o stroških sodišče odločalo s končno odločbo (II. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče materialnopravno zmotno navedlo, da tožnik ni uspel dokazati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V zvezi z navedenim gre opomniti na zadnji odstavek 272. člena ZIZ, katerega dikcija določa, da se pri izdaji začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev uporablja tudi III. in VI. odstavek 270. člena ZIZ, ki določa, da upnik ni dolžan dokazati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo trpel le neznatno škodo. Tožnik do pravnomočne odločitve sodišča ne bo prejemal nobenih dohodkov in bo na ta način v celoti onemogočen njegov eksistenčni minimum. Sodišče tudi zmotno navede, da tožnik ni dokazal za verjetno, da terjatev obstoji. Tožena stranka tožniku ni z ničemer dokazala znakov kaznivega dejanja, prav tako v spis ni predložila nobenega relevantnega dokaza, zato je podala tožniku izredno odpoved nezakonito. Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 82. člena ZDR). Glede na to, da je tožena stranka podala nezakonito odpoved, bo terjatev tožnika do tožene stranke nastala. Res je, da sodišče v okviru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe zadeve ne sme prejudicirati, vendar ga to ne odveže dolžnosti, da pri odločanju o predlogu ne izvaja predlaganih dokazov. Dejstvo je, da vse od vložitve tožbe tožena stranka v spis ne želi predložiti celotnega spisa Vrhovnega državnega tožilstva, saj bi se na tak način lahko brez težav zaključilo, da je bila izredna odpoved podana po poteku zakonsko določenega roka, zato je nezakonita. Tožnik je zahteval, da se o postopku obvesti sindikat, katerega član je in sicer je to storil z vlogo z dne 4. 6. 2011, ko je zahteval, da se obvesti Sindikat ... Slovenije, ... 24/b, A.. Gre za kršitev 84. člena ZDR, podana je tudi kršitev 14. točke 229. člena ZDR. Zato tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in začasno odredbo zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zaradi izredne odpovedi do pravnomočne odločitve sodišča v predmetnem sporu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sklepa razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločitve; sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je tako izpodbijani sklep lahko v celoti preizkusilo.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v 1. odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih 2. odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Postopek zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, je opredeljen v 85. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR). Zadržanje po določilih 85. člena ZDR je mogoče, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. 85. člen ZDR v tretjem odstavku tudi določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v tem primeru sploh ni bilo mogoče. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik do sedaj niti ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, pri čemer sklicevanje na prepozno podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni verjetnosti obstoja terjatve, kajti navedeno bo sodišče prve stopnje odločalo po izvedenem rednem kontradiktornem postopku. Sam postopek pri specializiranem oddelku Vrhovnega državnega tožilstva sam po sebi ne more pomeniti, da je tožena stranka takrat v celoti ugotovila razloge za izredno odpoved in storilca, kot to določa drugi odstavek 110. člena ZDR, ki sicer določa, da v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, mora pogodbena stranka odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožnika ne odgovarja, saj so za rešitev zadeve brezpredmetni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. odstavka 365. člena ZPP.