Jedro

Pritožbene navedbe, da je poslovodstvo delovalo s tem, ko je angažiralo odvetnike za zastopanje v tem postopku, da je komuniciralo s sodiščem, sprejemalo sodne pošiljke in vložilo ugovor zoper predlog za prisilno likvidacijo, ne predstavljajo pravno zahtevanega dejanega stanja, da je poslovodstvo družbe v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka res delovalo. Argumentacija, ki se je poslužuje pritožnica, da je potrebno uporabiti zgolj jezikovno razlago zakona glede vsebine poslovanja gospodarske družbe, ne zdrži pritožbene presoje. Nedvomno je primarna jezikovna razlaga zakona, vendar pa je enako pomembna namenska razlaga zakona. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je direktorica družbe izvajala aktivnosti v zvezi s prevzemanjem pošte, angažiranje odvetnikov itd. v zvezi s tem postopkom ne izkazujejo poslovanja poslovodstva v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka.

Izrek

I. Pritožba družbe A., d. o. o. se zavrže. II. Pritožba družbenice B. B. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se začne postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom A., d. o. o., ..., matična št.: ... Za upravitelja je imenovalo C. C., ki opravlja naloge in pristojnosti v postopku preko pravno-organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki C. C. odvetnica.

2. Zoper takšen sklep sta se pritožila družbenica dolžnika B. B. in dolžnik z identično pritožbo. Navajata, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je sodišče kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa neutemeljeno odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbi je odgovorila upnica - predlagateljica Republika Slovenija, FURS, ki je predlagala, da ju višje sodišče zavrne oziroma zavrže in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba dolžnika ni dovoljena. Pritožba družbenice ni utemeljena.

5. Pritožba dolžnika zoper sklep o pričetku postopka prisilne likvidacije ni dovoljena.

Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži le stranka postopka (126. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Stranka postopka prisilne likvidacije pa so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (422. člen ZFPPIPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrglo.

6. Glede pritožbe družbenice pritožbeno sodišče odgovarja, da ni utemeljena.

7. V skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. V 522. členu ZGD-1 je določeno, da se za likvidacijo družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 glede delniških družb. ZGD-1 v petem odstavku 404. člena določa, da izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti v primeru iz tretje alineje prvega odstavka 403. člena ZGD-1, torej v primeru, če poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev. Določba 420. člena ZFPPIPP določa, da sodišče začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije.

8. Ni na mestu očitek sodišču prve stopnje, da je odločalo arbitrarno in samovoljno, saj je v točkah 11. - 17. zelo podrobno obrazložilo razloge, zaradi katerih je ugotovilo, da so podani razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije. Drugih konkretnih pritožbenih razlogov pa pritožnica ne ponudi za očitke arbitrarnega in samovoljnega odločanja.

9. Prav tako nima pritožnica prav, da družbeniki niso bili seznanjeni s postopkom prisilne likvidacije. Ravno nasprotno. Iz sodnega spisa izhaja, da je bil vsem štirim družbenikom osebno vročen predlog za začetek postopka prisilne likvidacije in poziv na odgovor (vročilnice pripete k PD 1). Tako niso relevantni pritožničini prepisi in citati iz ustavne odločbe Up 419/10. 10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje upoštevaje določbo 7. alineje prvega odstavka 521. člena (ZGD-1, da poslovodstvo družbe ni delovalo več kot šest mesecev pred začetkom postopka prisilne likvidacije. Pritožbene navedbe, da je poslovodstvo delovalo s tem, ko je angažiralo odvetnike za zastopanje v tem postopku, da je komuniciralo s sodiščem, sprejemalo sodne pošiljke in vložilo ugovor zoper predlog za prisilno likvidacijo pa ne predstavljajo pravno zahtevanega dejanega stanja, da je poslovodstvo družbe v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka res delovalo. Argumentacija, ki se je poslužuje pritožnica, da je potrebno uporabiti zgolj jezikovno razlago zakona glede vsebine poslovanja gospodarske družbe, ne zdrži pritožbene presoje. Nedvomno je primarna jezikovna razlaga zakona, vendar pa je enako pomembna, in včasih še bolj, namenska razlaga zakona. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je direktorica družbe izvajala aktivnosti v zvezi s prevzemanjem pošte, angažiranje odvetnikov itd. v zvezi s tem postopkom ne izkazujejo poslovanja poslovodstva v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka (3. alineja prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1).

11. Glede očitka, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga z zaslišanjem direktorice, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ta dokaz ni bil v zadostni meri substanciran, kar je v točki 8. obrazložitve tudi podrobno pojasnilo1. Poleg tega pritožnica ne poda trditev, katero konkretno dejstvo bi se z izpovedbo direktorice dokazovalo. Zgolj prepis odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 4/2013 pa ne more nadomestiti konkretnih pritožbenih razlogov, katero dejstvo je želela z izpovedbo direktorice dokazati. Sodišče prve stopnje je v 8. točki izrecno pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokaz za izvedbo zaslišanja direktorice, saj dolžnik niti po izrecnem ugovoru upnice (PD 6) ni podal ustrezne oziroma zadostne trditvene podlage, v zvezi s katero je predlagal njeno zaslišanje. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo, da mora stranka najprej dovolj določno zatrjevati dejstvo, da jih potem sodišče s predloženimi dokazi preverja.

12. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. V skladu z določbo 129. člena v zvezi s 421. členom ZFPPIPP upniki v postopkih zaradi insolventnosti krijejo lastne stroške postopka, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz III. točke izreka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Poleg tega pa je sodišče direktorico kar trikrat vabilo na narok, ki ga je dvakrat prestavilo, enkrat celo brez da bi direktorica predložila z zakonom predpisano zdravniško opravičilo, ko je nepristop na narok opravičevala z lastno boleznijo. Zadnji preklic naroka je bil utemeljen, saj pritožnica ni navedla opravičljivih razlogov za nepristop.