Jedro

Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev ali delno oprostitev plačila sodne takse, a mu plačilo takse odložilo do izdaje končne odločbe. Sodna taksa za tožbo znaša 1.227,00 EUR.

2. Pritožnik se zoper odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da bo v celoti ali pa vsaj delno oproščen plačila sodne takse. Navaja, da njegova izvenzakonska partnerka ne zasluži toliko, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj je od decembra 2015 dalje na porodniškem dopustu in prejema 80 % plače, torej približno 550,00 EUR mesečno. Sodišče je tudi narobe ocenilo vrednost delnic K. Pritožnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I 191/2014-16. Poleg tega pa se sklicuje še na sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu P 188/2015 s 16. 8. 2016, s katerim je bil oproščen plačila sodne takse. Ker v tej zadevi ni bil oproščen, je bilo očitno kršeno načelo enakosti pred zakonom. Prilaga tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v situaciji, ki se mu zdi primerljiva z njegovo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nepotrebno je pritožnikovo povzemanje odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16. Sodišče prve stopnje je odločbo upoštevalo(1) in to tudi argumentirano obrazložilo v 4. odstavku izpodbijanega sklepa.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožnik prejema v povprečju 1.504,20 EUR mesečno. Takšni ugotovitvi pritožnik ne nasprotuje. Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o višini prejemkov izvenzakonske partnerke. Trdi, da ta ne prejema povprečno 817,17 EUR mesečno, ampak je od decembra 2015 na porodniškem dopustu in prejema približno 550,00 EUR. Pritožnik ima delno prav. Sodišče prve stopnje je očitno pomotoma upoštevalo podatek FURS o bruto dohodku. Tožnikova izvenzakonska partnerka prejema neto v povprečju 620,33 EUR mesečno (prim. list. št. 20 v spisu). Tričlanska družina torej razpolaga s 708,11 EUR mesečno na družinskega člana. Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka(2), je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pogoj za taksno oprostitev.

6. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na kršitev načela enakosti pred zakonom. Domet omenjenega načela je v varstvu pred samovoljo. Enakost pred zakonom je kršena, če pride do (neopravičeno) različnega obravnavanja enakih dejanskih stanj. Pri tem pa je treba vedeti, da v pravdnem postopku velja razpravno načelo, stranka mora trditi in dokazati resničnost trditev o dejstvih. V zadevi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu je sodišče ugotovilo, da tožnik prejema 967,58 EUR mesečno. Iz sklepa, ki ga prilaga tožnik pritožbi, ni mogoče ugotoviti, kako je to ugotovilo. Za izvenzakonsko partnerko je ugotovilo, da prejema 614,41 EUR. Ugotovljeno je bilo torej, da je dohodek na družinskega člana 527,00 EUR. Pritožbeno sodišče pa glede na to, da pritožnik dejanskih ugotovitev o svoji plači v obravnavani zadevi sploh ne izpodbija, vanje ne more niti podvomiti. Ob drugačnih dejanskih ugotovitvah, je odločitev drugačna, načelo enakosti pred zakonom pa s tem ni bilo kršeno.

7. Odločba Pdp 149/2016, ki jo tožnik tudi prilaga pritožbi, obravnava v bistvenem drugačno situacijo, saj dohodek na družinskega člana predlagatelja ne dosega niti 300,00 EUR mesečno.

8. Glede na že pojasnjeno, ostale pritožbene navedbe (o tem, da je sodišče preostalo premoženje pritožnika ocenilo nekoliko previsoko) na odločitev o predlogu za taksno oprostitev ne morejo vplivati, zato se višje sodišče do pritožbenih navedb o vrednosti delnic in stanju na tožnikovih računih (ki da je tudi posledica tega, da si je denar sposodil od sorodnikov) podrobneje ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

9. Pritožba torej ni utemeljena; ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Op. št. (1): Ni torej štelo, da tožnik ne more biti oproščen plačila sodne takse v celoti samo zato, ker ne prejema denarne socialne pomoči, ampak je tehtalo, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživljajo tožnik in osebe, ki jih je dolžan preživljati.

Op. št. (2): Sodišče se je pri presoji pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje v skladu s sodno prakso oprlo na kriterije, ki jih ob odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre).