Jedro

Vrnitev obrtnega dovoljenja ne pomeni avtomatično in nujno, da se je začel postopek za prenehanje dejavnosti podjetnika. Za prenehanje delovnega razmerja na podlagi prve alinee 125. člena ZGD (1990) je odločilno, ali je zaradi prenehanja opravljanja obrtne dejavnosti, prenehala tudi dejavnost - poslovanje - podjetnika posameznika, ki je to dejavnost opravljal.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in delna sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo razveljavilo odločitev tožene stranke z dne 9.12.1997 o prenehanju delovnega razmerja tožnice in ugotovilo, da ji delovno razmerje ni prenehalo, temveč je trajalo do 31.7.1999. O trajanju delovnega razmerja je tako odločilo na podlagi ugotovitve, da je toženi stranki s 30.6.1999 prenehalo veljati obrtno dovoljenje zaradi prenehanja opravljanja obrtne dejavnosti. Iz tega razloga bi tožnici lahko odpovedal delovno razmerje po prvi alinei 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)) z enomesečnim odpovednim rokom. Zahtevek tožnice za priznanje delovnega razmerja od 1.8.1999 dalje pa je sodišče zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo prvostopno delno sodbo. Strinjalo se je z uporabo materialnega prava tudi glede določitve datuma trajanja delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik v zavrnilnem delu vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da prenehanje opravljanja dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika ne pomeni, da bi tožnici avtomatično, po sili zakona, prenehalo delovno razmerje. O prenehanju bi bilo treba odločiti s pisnim sklepom s pravnim poukom, odpovedni rok pa začne teči šele z dnem dokončnosti oziroma pravnomočnosti sklepa. Zato meni, da bi ji moral toženec priznati delovno razmerje do upokojitve s 1.11.2000. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Predmet revizijske presoje je tako le odločitev (ugotovitev) sodišča o trajanju delovnega razmerja tožnice. Odločitev o tem, da tožnici v letu 1997 ni prenehalo delovno razmerje je postala pravnomočna leta 2002. V času trajanja sodnega postopka - v letu 1999 - je prišlo do spremembe na strani tožene stranke. Z odločbo Obrtne zbornice Slovenije z dne 14.7.1999 je prenehalo veljati obrtno dovoljenje tožene stranke z dne 6.3.1995, in sicer zaradi prenehanja opravljanja obrtne dejavnosti. Sodišče je štelo, da se je s tem začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca, zaradi česar bi ji takrat lahko odpovedal delovno razmerje.

Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 50/94 in nasl. - ObrtZ), ki je pričel veljati 20.8.1994, je določil obrt kot način opravljanja dejavnosti in ne več kot statusno obliko, v kateri se opravlja določena dejavnost (1. člen ObrtZ). Obrtno dejavnost lahko opravljajo fizične osebe (kot take ali kot podjetnik posameznik) in gospodarske družbe. Obrtno dovoljenje je bilo 6.3.1995 izdano V. B. kot samostojnemu podjetniku. S tem je pridobil pravico do opravljanja v dovoljenju navedenih obrtnih dejavnosti (6. člen ObrtZ). Delodajalec pa ni bil obrtnik V. B., temveč V. B., s.p. Z odjavo iz obrtnega registra preneha veljati obrtno dovoljenje (17. člen ObrtZ) in s tem dovoljenje za opravljanje obrtnih dejavnosti, ne pomeni pa to nujno tudi prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika: postopek prenehanja poslovanja podjetnikov ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD, 76. člen). Ista dejavnost se lahko opravlja na obrtni način (5. člen ObrtZ) ali kot gospodarska, pridobitna dejavnost (sedmi odstavek 1. člena ZGD). Zato vrnitev obrtnega dovoljenja ne pomeni avtomatično in nujno, da se je začel postopek za prenehanje dejavnosti podjetnika. Za prenehanje delovnega razmerja na podlagi prve alinee 125. člena ZDR (1990) je odločilno, ali je zaradi prenehanja opravljanja obrtne dejavnosti, prenehala tudi dejavnost - poslovanje - podjetnika posameznika, ki je to dejavnost opravljal. Tega dejstva pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je tako zmotno odločitev potrdilo.

Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičene odsotnosti z dela. S pravnomočno sodbo je bil razveljavljena odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja iz tega razloga (točka I. sodbe sodišča prve stopnje). Razveljavitev odločitve delodajalca praviloma pomeni vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred razveljavljeno odločitvijo (1. točka prvega odstavka 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS). To pomeni, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 8.12.1997, temveč še traja oziroma ji je trajalo vse dotlej, dokler ji ni prenehalo na kakšen drug zakonit način.

Sodišče ne more samo odločati o prenehanju delovnega razmerja, temveč presoja le pravilnost in zakonitost odločitev delodajalca. Kadar ne gre za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu, o tem zato lahko odloči le delodajalec sam. To velja tudi v primeru odpovedi delovnega razmerja delavcev pri zasebnem delodajalcu (samostojnem podjetniku) na podlagi 125. člena ZDR (1990). V primeru začetka postopka za prenehanje dejavnosti, zasebni delodajalec lahko odpove delovno razmerje in ne gre le za ugotovitev prenehanja po samem zakonu.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti vsa dejstva, pomembna za odločitev o trajanju delovnega razmerja tožnice oziroma o tem, ali ji je oziroma ali bi ji lahko in iz kakšnega razloga prenehalo delovno razmerje med 8.12.1997 in 1.11.2000. Šele potem bo mogoče presoditi tudi, ali sodišče lahko v tem sporu samo odloči o razlogu in datumu prenehanja delovnega razmerja.

Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in sodbi obeh sodišč v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP).