Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe?
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 1202-28/2019/19 z dne 11. 6. 2019, s katerim je zavrnilo tožničino zahtevo za dovolitev vpogleda v spis in fotokopiranje listin v zadevi odvzema dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti A. A., in zoper sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 1202-28/2019/19 z dne 18. 6. 2019, s katerim je zavrglo zahtevo tožnice za vročitev sklepa št. 1202-28/2019/12 z dne 17. 4. 2019 o ustavitvi postopka za odvzem dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti A. A. 2. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da imata v postopku odvzema dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti položaj stranke le rejnik kot oseba, zoper katero se vodi postopek, in CSD, pristojen za rejnika, ki je skladno s 16. členom Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD) predlagatelj postopka za odvzem dovoljenja. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da o izdaji in odvzemu dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti odloča ministrstvo (8. do 17. člen ZIRD), o namestitvi posameznega otroka k določenemu rejniku in o prenehanju te namestitve odloča sodišče v nepravdnem postopku (prvi odstavek 174. člena Družinskega zakonika), CSD pa po izvršljivosti sklepa sodišča z rejnikom sklene rejniško pogodbo (44. člen ZIRD). Z izdanim dovoljenjem rejnik ne dobi pravice do tega, da se pri njem v rejo namesti otrok, z odvzemom dovoljenja pa tudi ne pride do avtomatičnega prenehanja sklenjene rejniške pogodbe.
3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zoper izpodbijano sodbo dopusti zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje izkazovanja pravne koristi za vpogled v spis, ne pa nujno tudi za priznanje položaja stranke v postopku. V obravnavani zadevi se to vprašanje nanaša na pravico biološkega starša do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njegov mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih. Glede drugega in tretjega vprašanja revizije ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.