Jedro

Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor druge udeleženke M.K. in potrdilo sklep, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri v uvodu navedeni nepremičnini dovolila vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja R.K. v deležu do 6/25 in druge udeleženke M.K. v deležu do 19/25. 2. Proti sklepu se pritožuje druga udeleženka M.K.. Ne strinja se z obrazložitvijo sklepa, da je z bivšim možem pridobila lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na izviren način. Navaja, da sta z bivšim možem nepremičnino kupila. Sodba, ki je bila izdana v postopku delitve solastnega premoženja, je določila le solastniško razmerje oziroma delež, ki jima z možem pripada na premoženju, ki sta ga imela. Sodba ni podlaga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa le zato, da se bo potem, ko bo izvedena vknjižba na podlagi kupoprodajne pogodbe, v zemljiško knjigo vpisal delež, ki pripada njej in bivšemu možu. Tudi pogodba med M.R. in R.S., brez pogodbe med M.R. in njo ter predlagateljem ne more zadostovati za vknjižbo. Celoten postopek, ki se je začel tako, da ji sklep sploh ni bil vročen, brez zemljiškoknjižnega dovolila zemljiškoknjižnega lastnika, je v celoti nezakonit in predstavlja zlorabo pravic. Sklep se ni opredelil do jasne ugovorne navedbe v zvezi s prodajno pogodbo z dne 7.7.2015. Take pogodbe ni nikoli sklenila.

3. Predlagatelj je po pooblaščencih odgovoril na pritožbo. Navaja, da pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo, saj se predlagani vpis opravlja tudi v njeno korist. Pomanjkljivost pri vročanju je bila odpravljena, ko je sodišče obravnavalo njen ugovor. Zemljiškoknjižno dovolilo glede dela vpisa ni potrebno. V listini, ki je v sistemu e Sodstvo označeno kot pogodba z dne 7.7.2015, ne gre za pogodbo v smislu zavezovalnega pravnega posla. Gre za z.k. dovolilo R.S., s katero ta izrecno in nepogojno dovoljuje vpis lastninske pravice na predmetnem delu stavbe v korist M.R. in je bilo izdano na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene med njima 18.11.1991. Nasprotna udeleženka se protivi vpisu njene solastninske pravice samo iz razloga oškodovanja upnikov.

4. Ker je prvostopenjsko sodišče vsebinsko obravnavalo ugovor nasprotne udeleženke, s katerim je ta izpodbijala celotni sklep o dovolitvi vpisa in ga v celoti zavrnilo, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je podan pravni interes pritožnice za pritožbo zoper omenjeni sklep.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po mnenju pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in jo pritožnica s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela izpodbiti.

7. Pritožnica neuspešno ponavlja ugovorne navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti pri vročanju sklepa o dovolitvi vpisa, saj je te ugovorne navedbe pravilno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče. Dejstvo, da je bil sklep o vpisu vročen njenemu odvetniku iz pravdnega postopka in ne njej osebno, ne predstavlja nobene kršitve, saj je bil njen ugovor obravnavan in njena pravica do izjave ni bila prizadeta. Drži, da sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje nje in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika. To je pravilno upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, ki je pritožnici pravilno pojasnilo, da so bile predlogu priložene vse potrebne listine in sicer poleg omenjene sodbe še pogodba med njima in M.R. (od katere sta predlagatelj in pritožnica kupila predmetno nepremičnino) in pogodba med M.R. in R.S. (od katere je M.R: kupila to nepremičnino po določbah Stanovanjskega zakona) ter tudi pravilno obrazložilo, zakaj ni potrebno predložiti listine med osebo, ki je vpisana v zemljiški knjigi in R.S.. Listina z dne 7.7.2015, ki jo izpostavlja pritožba, pa je zemljiškoknjižno dovolilo R.S., s katerim ta dovoljuje vknjižbo lastninske pravice v korist M.R., v katerem je nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (pogodba med M.R. in R.S. z dne 18.11.1991 je bila sklenjena v času, ko stanovanje, ki je predmet nakupa, ni bilo vpisano v zemljiški knjigi kot etažana lastnina). Z v pritožbi ponovljeno ugovorno trditvijo, da listine z dne 7.7.2015 ni podpisala, je ni videla in o njej ni bila obveščena, pritožnica ne more uspeti, ker je ta navedba pravno nerelevantna. Identiteta nepremičnine, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, ni sporna.

8. Zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).