Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta - prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačilih iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi za plačana zneska 3.487,77 EUR in 5.000,00 EUR ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu pa ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi obširno pojasnjuje pretekli poslovni odnos z upnikom, v bistvenem pa ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da ne upošteva z njegove strani predložen preračun dolga, ki je na dan izpisa znašal 9.859,63 EUR glavnice in 9.755,99 EUR obresti. Pojasnjuje, da je preračun pripravila računovodkinja oziroma tajnica in se je z njim strinjal tudi direktor in drugi organi zadruge. V nadaljevanju se sprašuje, zakaj upnik ni upošteval vseh nakazil iz preteklosti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo v delu, v katerem dolžnik z ugovorom ni bil uspešen (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in v izogib ponavljanju le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnik je uspel z ugovorom v delu, ki se nanaša na zatrjevani delni plačili 3.487,77 EUR z dne 12. 7. 2018 in 5.000,00 EUR z dne 24. 1. 2019. Za dolžnika tako ostaja sporen le še način obračuna delnih plačil, saj je zatrjeval dogovor o tem, da se je z delnimi plačili najprej poplačala glavnica in šele nato obresti. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta – prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačil iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.

7. Dolžnik je z novimi navedbami v pritožbi v zvezi z dogovorom glede višine dolga v tem ugovornem postopku prekludiran (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in jih bo lahko uveljavljal le še v morebitni pravdi, če jo bo sprožil v tridesetih dneh od pravnomočnosti tega sklepa (prvi odstavek 59. člen ZIZ).

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).