Jedro

Ker gre pri določitvi naknadnega roka za plačilo takse za izvršilni predlog po 4. odst. 40. člena ZIZ za sodni, ne pa za zakonski prekluzivni rok, sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ker je predlog za izvršbo štelo za umaknjenega zaradi neplačane takse, kljub temu, da je na dan izdaje sklepa o umiku v spisu razpolagalo z dokazilom, da je zahtevana taksa plačana, čeprav je bilo to predloženo po poteku naknadnega roka.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za nasprotno izvršbo zavrglo, ker je ugotovilo, da je takso za predlog poravnal šele po poteku danega roka, do katerega bi moral o tem obvestiti sodišče. Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi smiselno zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi takso poravnal prepozno, podrejeno pa navaja, da so bili pri pritožniku podani objektivni razlogi za zamudo - izplačilo plač, pri čemer je dolžnik imel namen poravnati takso za predlog za nasprotno izvršbo.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 7.12.1999 sicer dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe jasno opozorilo, da je dolžan v roku 8 dni svoj predlog dopolniti tako, da predloži dokazilo o doplačilu sodne takse v višini 9.000,00 SIT, ker bo sicer sodišče njegov predlog zavrglo (pravilno glede na 4. odst. 40. čl. ZIZ : štelo za umaknjenega), vendar je po drugi strani res, da je sodišče na dan izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo z dokazilom o plačilu zahtevane takse (fotokopija virmanskega nakazila z dne 21.12.1999 in izpis prometa APP z istim datumom), kar ugotavlja tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Ker gre pri določitvi naknadnega roka za plačilo takse po 4. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) po sklepu z dne 7.12.1999 za sodni rok (ki je podaljšljiv), ne pa za zakonski prekluzivni rok, sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ker ni upoštevalo dokazila o plačilu zahtevane takse, ki se je na dan izdaje izpodbijanega sklepa nahajalo v spisu (četudi je bilo to dejansko predloženo po poteku postavljenega roka). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo o dolžnikovem predlogu za nasprotno izvršbo.