Jedro

Tožnika, ki nista zadovoljna z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, nista prekludirana, da sodno ne bi uredila meje pred pristojnim sodiščem - ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa. Upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi z 77. členom SPZ. Ne more pa organ, ki je dolžan urediti mejo po določbah ZEN, varovati tožnikove zahteve izven pravil o ureditvi meje po ZEN. Katere svoje pravice v takem postopku bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-53/2018-2 z dne 20. 6. 2018 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Maribor (Geodetska pisarna Slov. Bistrica) kot prvostopenjski organ v postopku evidentiranja urejene meje v k.o.... odločila, da se kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 15 s sosednjimi parcelami 18 in 371 (1. točka izreka odločbe). Grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga temu aktu. Urejene meje so označene poudarjeno (2. točka izreka odločbe).

2. A.A. in B.B., oba iz ... sta po pooblaščencu C. d.o.o., ... vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, parcele 15 s sosednjima parcelama 18 in 371, v k.o. ... Zadevi je tudi predložen elaborat, ki ga je potrdil odgovorni geodet D.D. Iz elaborata je razvidno, da je bila kot strankam v postopku omogočena udeležba lastniku E.E. iz ..., parcel 18, 20/2, lastnikom parcele 15 A.A. in B.B., oba iz ..., F.F. parcele 12/2, lastniku G.G., parcele 1/3 in lastniku parcele 371 Občina Oplotnica (javno dobro). Iz vsebine zapisnika mejne obravnave št. 672-15 z dne 25. 11. 2015 in priložene skice je pa razvidno, da F.F. in G.G. na mejni obravnavi nista soglašala s predlagano mejo in sta pokazala svojo mejo.

3. Upravni organ je izvedel ustno obravnavo na podlagi 37. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Pooblaščenec stranskih udeležencev F.F. in G.G. je na ustni obravnavi dne 5. 6. 2018 organu predložil pisno stališče njegovih strank, iz vsebine katerega med drugim izhaja, da geodetska storitev ni bila izvedena skladno z določili ZEN, in sicer: 1. mejne obravnave ni vodil in zapisnika ni zaključil odgovorni geodet D.D., ki ga dne 25. 11. 2015 niti ni bilo na terenu. Mejno obravnavo naj bi vodil H.H., ki pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta; 2. predlagana meja ni določena in skica terenske izmere ni izdelana v skladu s pravili geodetske stroke, saj lega javnega dobra, to je parcele 371, ne prikazuje tam, kjer to zemljišče v naravi tudi leži, temveč lego tega zemljišča le povzema po katastrskih načrtih izpred leta 1900, tako da ohranja nenatančnost meje s sosednjimi. Predlagana meja tako ni določena s predpisano natančnostjo, zato nedopustno in v nasprotju z veljavnim pravnim redom posega v lastninsko pravico F.F. in G.G. na njunih parcelah 12/2 in 1/3. Stranskim udeležencem v tem postopku F.F. in G.G. je geodetska uprava pojasnila, da se meja v postopku izvedbe geodetske storitve in kasneje v uvedenem upravnem postopku ureja po podatkih zemljiškega katastra in ne po meji dejanskega uživanja (rabe) zemljišč v naravi in se sklicuje na drugi odstavek 29. člena ZEN.

4. Zoper navedeno odločbo sta vložila pritožbo tožnika F.F. in G.G., zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačno uporabljenega materialnega prava. Tožena stranka je kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnila. Tožena stranka je pri reševanju pritožbe zapisala, da ne more upoštevati navedb v pritožbi, saj je bil postopek evidentiranja urejene meje v danem primeru izveden v skladu z določbami ZEN.

5. Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu, ker v postopku izdaje spornega upravnega akta dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, niti pravilno uporabljen zakon, niti se ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve ter tudi zaradi tega, ker obstajajo celo razlogi zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. Tožnika sta podala v tožbi ugovore kot v upravnem postopku, torej, da mejne obravnave ni vodil in zapisnika ni zaključil odgovorni geodet D.D., ki ga dne 25. 11. 2015 niti ni bilo na terenu, temveč H.H. Na mejni obravnavi je slednji na novo označil mejo parcele 371 z geometričnimi količki, tako da jih je postavil v eno vrsto po sredini zemljišča, gozda, parc. št. 1/3 in 12/2, kar je razvidno iz skice terenske izmere, iz katere jasno izhaja, da bi se naj pri tej parceli 371 opravila izmera le točk z oznako A, C, D, E, F, in G torej točk, ki bi naj predstavljale le eno (južno) mejno črto te parcele. Tožnik F.F. v izjavi z dne 5. 7. 2018 pojasnjuje tako, da je H.H. na novo postavljal količke in trdil, da naj bi tam potekalo javno dobro, omenjena cesta oz. kolovoz, čeprav nobena taka izjava ne more pomeniti obstoja nepremičnine kot odmerjenega dela zemeljske površine oz. površine ne glede na to, ali je npr. ena od njenih mejnih črt podobna obliki take nepremičnine, razvidni iz načrta iz leta 1824. Očitno je, da je H.H. postavljal navedene točke po občutku, torej v nasprotju z geodetskimi pravili.

6. Tožnika trdita, da ga grafični prikaz urejene meje med parcelo 15 in parcelo 371, slednje ne prikazuje kje dejansko leži in je bila povzeta po elaboratu, ki pa ni bil izdelan v skladu s 35. členom Pravilnika o urejanju mej in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). C. d.o.o. je opravljala meritve navedenih točk le na podlagi grafičnih podatkov, načrta iz leta 1824, na območju, kjer tega zemljišča ni in ni javne poti, torej zemljišča, ki bi ga za namen, za katerega je Občina Oplotnica razglasila javno dobro, sploh kdo užival kot javno pot, morala pri Geodetski pisarni v Slov. Bistrici sprožiti postopek nastavitve katastra po 141. členu ZEN. Ker tega ni storila, niti geodetska pisarna v Slov. Bistrici, ki dobro pozna te razmere, saj vodi tako kataster tega področja kot tudi arhiv zbirk listin o meritvah in zato ve, da v njem ne obstajajo podatki originalnih meritev parcele 371, zato je bil v postopku kršen 141. člen ZEN. Obstaja pa tudi razlog ničnosti izpodbijane odločbe, saj sta tožnika podala kazensko ovadbo zoper predlagatelja postopka zaradi gozdne tatvine, storjene na njunem zemljišču in sta predlagatelja posekala v gozdu tožnika F.F. Zato predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi oz. izreče za nično.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet presoje v zadevi je odločitev prvostopenjskega organa glede evidentiranja meje (del meje), parcele 15 s sosednjima parcelama 18 in 371 v k.o. ...

10. Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo lastnikov parcele1 15 v k.o. ..., B.B. in A.A. v tem upravnem sporu strank z interesom, izvedel upravni postopek evidentiranja urejene meje parcele 15 s sosednjima parcelama 18 in 371 v k.o. ... Zahtevi za uvedbo tega postopka je bil priložen elaborat v skladu z 29. členom ZEN.

11. Predlagano mejo definira 29. člen ZEN, in sicer določa da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru. Predlagana meja je torej meja, ki jo v elaboratu predlaga geodet2. V upravnem postopku evidentiranja meje se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, kadar je ta nesporna ali velja fikcija, da je nesporna. To mejo je tožena stranka v tem primeru evidentirala. Drugačen potek meje, ki je sporna pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku pred rednim sodiščem.

12. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da sta bila tožnika, in sicer F.F. kot zemljiškoknjižni lastnik parcele 12/2 in G.G. kot zemljiškoknjižni lastnik parcele 1/3, vabljena na mejno obravnavo kot stranki z interesom. V skladu z tretjim odstavkom 30. člena ZEN mora geodetsko podjetje vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel. 13. Tožnika se na mejni obravnavi dne 25. 11. 2018 nista strinjala s pokazano, predlagano mejo in sta pokazala drugačno mejo, svojo - hasnovalno mejo. Tožnik G.G. je pokazal mejo, ki poteka po gozdni stezi od točke 1 čez točko 2, točko 3 in se zaključi v točki D – meja med parcelo 1/3 in parcelo 371. Tožnik F.F. lastnik parcele 12/2 je pokazal svojo hasnovalno mejo, ki se začne v točki D se nadaljuje čez točko 3, točko H, točko 4, točko 5 in se zaključi v točki 6. Oba tožnika sta izkazala pravni interes v upravnem postopku, ker uživata del površine parcele 15, kot izhaja iz zapisnika mejne obravnave, ki ga je podpisal geodet D.D. 14. Tožena stranka je vabila na ustno obravnavo tožnika kot stranska udeleženca, z obrazložitvijo, da po 28. členu ZEN nimata statusa stranke v postopku3, čeprav iz drugostopenjske odločbe izhaja, da sta tožnika vložila pritožbo kot lastnika sosednje nepremičnine. Na ustni obravnavi dne 5. 6. 2018 tožnika nista odstopala od svoje pokazane meje in se stranke in tožnika niso sporazumele o poteku obravnavane meje, niti o drugačnem poteku meje, ki sicer ne bi odstopala od katastrske meje in bi jo lahko geodetska uprava uredila na ustni obravnavi (četrti odstavek 38. člena ZEN). Tožena stranka pa je v zapisniku ustne obravnave zapisala, da nestrinjanje stranskih udeležencev ne vpliva na odločitev in ni možnosti po ZEN le te napotiti v nepravdni postopek na sodišče na podlagi 39. člena ZEN.

15. Postopek evidentiranja urejene meje se izvede po materialno pravnih določbah ZEN in ker gre za upravno zadevo4, se uporabljajo tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Slednja ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP).

16. Geodet D.D. je kot priča izpovedal, da nepremičnine tožnikov mejijo na javno dobro, vendar se je urejala evidentirana meja iz druge strani javnega dobra, kjer sta lastnika B.B. in A.A. (stranki z interesom). Glede na dejstvo, da nepremičnini tožnikov mejita na javno dobro oz. se dotikata meje parcele 371, kar po zatrjevanju tožnikov v naravi ustvarja neposredni stik med njunimi zemljišči in parcelo 15, torej tisto, ki se ureja v postopku evidentiranje meje, kar posledično pomeni tudi, da tožnikoma ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP in po 28. členu ZEN, kot lastnikoma sosednje parcele.

17. Kolikor se ugotovi, da sta tožnika stranki postopka, bo upravni organ moral postopati v skladu z 39. členom ZEN. Slednji določa, da če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN)5. 18. Tožnikoma pa je, v situaciji, ko nista zadovoljna z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe pojasniti, da nista prekludirana, da sodno ne bi uredila meje pred pristojnim sodiščem, ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa. Upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi z 77. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ne more pa organ, ki je dolžan urediti mejo po določbah ZEN, varovati tožnikove zahteve izven pravil o ureditvi meje po ZEN. Katere svoje pravice v takem postopku bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.

19. Sodišče je na glavni obravnavi glede ugovora tožnikov, da mejne obravnave ni vodil in zapisnika ni zaključil odgovorni geodet D.D., soočilo geodeta D.D., tožnika F.F. in pričo G.G. glede vprašanje prisotnosti geodeta D.D. na mejni obravnavi, dne 25. 11. 2015. Slednji je vztrajal, da je vodil obravnavano mejno obravnavo in ob sodelovanju H.H., medtem ko sta tožnik in priča vztrajala, da je mejno obravnavo vodil H.H. Pooblaščenka strank z interesom je menila, da zaslišanje B.B. in A.A. ni potrebno. Za samo zadevo je tudi po mnenju strank z interesom zaslišanje irelevantno, saj iz listin jasno izhaja, kdo je vodil mejno obravnavo in kdo je bil prisoten.

20. V zvezi s stališčem strank z interesom, da je za samo zadevo irelevantno soočenje, saj iz listin jasno izhaja, kdo je vodil mejno obravnavo in kdo je bil prisoten, sodišče pripominja, da je v skladu z četrtim odstavkom 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Sodišče pa tudi presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni hotela izpovedati (drugi odstavek 262. člena ZPP). Stranka z interesom svoje možnosti ni izkoristila oz. se ji je sama odpovedala, da bi dokazovala nasprotno kot tožnika, da je resnično kar izhaja iz listin. Sodišče je zato verjelo izpovedi tožeče stranke in priče M.M., da geodet D.D. ni vodil mejne obravnave na kraju samem, dne 25. 11. 2018. 21. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, ko je vpogledalo v listine upravnega spisa in zaslišanju stranke in prič, ugotovilo, da se v postopku za izdajo izpodbijane določbe ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev pravil postopka, 3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo. Sodišče je zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo, v ponovni postopek, na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. 22. V tem postopku bo morala biti ponovno opravljena mejna obravnava v skladu z določbami 35. člena ZEN ob prisotnosti pooblaščenega geodeta in pri tem bo moralo biti v popolnosti zadoščeno zakonskim določbam 28. in 31. člena ZEN, da se mejna obravnava izvede za vse lastnike, ki se jim udeležba mora zagotovit. Zato se sodišče ni ukvarjalo z tožbenimi ugovori, da skica terenske izmere ni izdelana v skladu s pravili geodetske stroke, saj lege javnega dobra parcele 371 ne prikazuje tam, kjer to zemljišče v naravi tudi leži, temveč lego tega zemljišča le povzema po katastrskih načrtih izpred leta 1900 in, da meja ki je evidentirana ne ustreza stanju katastra.

23. Določilo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu presodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) se tožniku, če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 385,00 EUR. Po določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 22 % DDV v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka, pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

24. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (v nadaljnjem besedilu: sosednje parcele), so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje ( drugi odstavek 28. člena ZEN). 2 Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru (predlagana meja), in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (meja po podatkih zemljiškega katastra). Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN). 3 Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (v nadaljnjem besedilu: sosednje parcele), so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN). 4 Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP). 5 Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka (2. odstavke 39. člena ZEN). Če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje (4. odstavek 39. člena ZEN).