Jedro

Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne kažejo na možnost, da bi tožnica s tožbo uspela. Organ za BPP pa ji je pravilno pojasnil, da njeno slabo finančno stanje ni zadostno za ugoditev njeni prošnji, saj morata za dodelitev brezplačne pravne pomoči biti kumulativno izpolnjena finančni in objektivni pogoj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-1056/1740/11 z dne 12. 9. 2011. V obrazložitvi navaja, da je tožnica prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložila obvestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o svojih prejemkih za mesec december 2011, organ pa je vpogledal spis tega sodišča I U 171/2012 in v njem kopijo odločbe Župana MOL št. 352-132/2011-107 z dne 15. 12. 2011 ter tožničino tožbo, od Javnega stanovanjskega sklada MOL je pridobil prvostopenjsko odločbo št. 3631-1056/1740/11 z dne 12. 9. 2011, tožničino pritožbo zoper to odločbo ter poziv Javnega stanovanjskega sklada MOL tožnici za dopolnitev vloge z dne 24. 3. 2011, od Upravne enote Ljubljana pa je pridobil podatke za tožnico iz registra stalnega prebivalstva. Organ za BPP pojasnjuje, da mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in objektivni pogoj iz 24. člena tega zakona. Navaja, da je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 340 točk, kar jo uvršča na 536. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe (lista A2). Z odločbo je bilo tudi odločeno, da bodo zagotovljena stanovanja upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A 2, ki so dosegli nad vključno 465 točk, tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. Organ za BPP iz pridobljene dokumentacije povzema, da je bilo tožnici za stanovanjski status dodeljeno maksimalno število točk; da ji niso bile dodeljene točke za kvaliteto bivanja, ker je točke dobila po prej navedenem kriteriju; da ji niso bile dodeljene točke za invalidnost, ker za to, tudi po pozivu prvostopenjskega organa, ni predložila ustreznih dokazil; da ji je bilo skladno s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj in javnim razpisom po kriteriju za daljšo delovno dobo dodeljenih 50 točk; da je organ, po tem, ko je preveril udeležbo tožnice na prejšnjih razpisih, za udeležbo na treh prejšnjih razpisih dodelil skupaj 90 točk; da je po kriteriju stalnosti bivanja v Mestni občini Ljubljana tožnica dobila 20 točk, ker ni izkazala več kot desetletnega bivanja v Mestni občini Ljubljana, v zvezi s čemer je organ za BPP pridobil od Upravne enote Ljubljana potrdilo, iz katerega izhaja, da je tožnica imela prijavljeno stalno prebivališče na območju Mestne občine Ljubljana od 18. 6. 1991 do 31. 1. 1992 in nato od 10. 2. 2006 dalje, v vmesnem obdobju pa je njeno prebivališče neznano, torej, da nima izkazanega več kot 10 let stalnega bivanja v Mestni občini Ljubljana (tudi če bi izkazala, da je imela prijavljeno stalno prebivališče v vmesnem obdobju, bi po tem kriteriju dobila maksimalno 90 točk, in seštevek vseh točk ne bi bil takšen, da bi ji bilo dodeljeno neprofitno stanovanje). Po presoji organa za BPP je bilo v postopku izdaje izpodbijanega akta pravilno uporabljeno materialno pravo in niso bila kršena pravila postopka, zaradi česar bi bilo treba izpodbijani akt odpraviti, zato ni verjetno, da bi tožnica s tožbo v upravnem sporu uspela. To pa pomeni, da objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen in je organ za BPP njeno prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da ji je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupravičeno zavrnjena, v odločbi pa se navaja niz prirejenih navedb. Tako se navaja, da je prosilka z več kot 12 leti delovne dobe, ima pa 26 let delovne dobe. Tudi pri stalnosti bivanja so točke prirejene. Lahko dokaže, da ima od leta 1991 vse zaposlitve in poštne naslove v Ljubljani. Če pa ni zaznati stalnega prebivališča, so vzrok temu pogoste selitve, ker se noče reševati njenega stanovanjskega vprašanja. Nadalje tožnica navaja, da ji s prejeto odločbo (4. 4. 2012) ni bilo ugodeno, čeprav ista služba navaja, da je glede na finančno stanje upravičena. Kljub temu jo bremenijo za plačilo, kar smatra za neutemeljeno in za manipulacijo. Je prejemnica socialne denarne pomoči in upravičena do oprostitve plačila taks.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (t.i. objektivni pogoj). Po navedeni določbi se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem (tudi), da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna (tudi), če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno ocenil, da okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je navedla tožnica, in podatki, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti, ne utemeljujejo dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosila, da bi uveljavljala sodno varstvo zoper odločitev o njeni uvrstitvi na javnem razpisu Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za oddajo najemnih neprofitnih stanovanj. V odločbi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-1056/1740/11 z dne 12. 9. 2011, ki jo želi tožnica izpodbiti (organ za BPP jo je pridobil od Javnega stanovanjskega sklada), je določeno, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 465 točk. Iz odločbe izhaja, da je tožnica dosegla 340 točk. Da bi tožnica imela izgled za uspeh pri izpodbijanju navedene odločbe, kar bi jo upravičevalo do dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi torej morala za verjetno izkazati, da so bili predpisani ocenjevalni kriteriji nepravilno ovrednoteni in da bi ob pravilni ocenitvi dobila še vsaj 125 točk (s čemer bi dosegla nad vključno 465 točk, kar je vstopni prag za dodelitev stanovanj). Sodišče se strinja z organom za BPP, da to glede na navedbe tožnice in vse zbrane podatke ni niti verjetno.

Kot je ugotovil že organ za BPP, je tožnica pri tem sodišču že sama vložila tožbo zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada MOL (sodišče njeno tožbo vodi pod opr. št. I U 171/2012). V tožbi tožnica navaja, da ji niso bile dodeljene vse točke, ker naj ne bi dostavila dokazil iz Centra za socialno delo in iz ZPIZ, kar pa ni resnično, saj v pisnem pozivu za dopolnitev vloge to ni bilo navedeno. Organ za BPP je iz poziva, ki ga je pridobil od Javnega stanovanjskega sklada MOL (kopija poziva je v upravnem spisu) ugotovil, da je bila tožnica pozvana tudi na predložitev teh dokazil. Iz tega pa tudi po mnenju sodišča izhaja, da dejstva, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločba po tožničinem mnenju napačna, niso podana oziroma iz teh razlogov tožnica v upravnem sporu ne bi mogla uspeti.

Organ za BPP je od Upravne enote pridobil tudi podatke iz registra stalnega prebivalstva (stalnost bivanja na območju Mestne občine Ljubljana je eden od splošnih razpisnih pogojev) in ugotovil, da tožnica nima izkazanega več kot 10 letnega stalnega bivanja na območju MOL in je zato po tem kriteriju upravičena le do najmanjšega števila točk (20 točk). Ugotovitve o trajanju bivanja na območju MOL imajo podlago v uradnih podatkih pristojnega organa, s kakršnimi se v skladu z razpisnimi pogoji tudi izkazujejo, in jih tožnica izrecno ne prereka (v tožbi navaja, da če ni zaznati stalnega bivanja, so vzrok temu pogoste selitve). Tožnica torej tudi z zahtevo, da se ji po obravnavanem kriteriju dodeli večje število točk, ne more uspeti. Glede točk za delovno dobo, kar tudi izpostavlja v tožbi, pa je tožnica že dosegla maksimalno število.

Glede na navedeno sodišče pritrjuje zaključku organa za BPP, da okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne kažejo na možnost, da bi tožnica s tožbo uspela. Organ za BPP pa ji je pravilno pojasnil, da njeno slabo finančno stanje ni zadostno za ugoditev njeni prošnji, saj morata za dodelitev brezplačne pravne pomoči biti kumulativno izpolnjena finančni in objektivni pogoj.

Tožničine navedbe, da se jo bremeni s plačilom taks, čeprav je prejemnica socialne denarne pomoči, za obravnavani upravni spor niso relevantne, ker se v tem upravnem sporu (zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči) sodne takse ne plačujejo. Očitno se navedbe nanašajo na obravnavo tožničine tožbe v zadevi opr. št. I U 171/2012. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.