Jedro

Dovolitev ponovne izvršbe na poslovni delež dolžnika (enako na nepremičnine) ne nasprotuje določbam 34. člena ZIZ, zato je potrebno, glede na to, da je bila izvršba na poslovni delež družbenika (ker le ta tudi na tretji dražbi ni bil prodan) že pravnomočno ustavljena, predlog upnika z dne 11. 12. 2013 za ponovno izvršbo na ta delež družbenika šteti kot predlog za novo sredstvo izvršbe in o njem odločiti.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijan sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na delež družbenika (točka I izreka) in v tej posledici še odločilo, da upnik nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za nadaljevanje izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je po pooblaščencu pritožil upnik, ki v pritožbi uveljavlja, da je bila odločitev sodišča, da se predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na delež družbenika zavrže, pravno nepravilna, ker je to presojalo le, ali je predlog dolžnika utemeljen, v ničemer pa se ni opredelilo do upnikovega pravnega interesa, aktivne legitimacije ali do kakršnegakoli drugega procesnega vprašanja, kar bi kazalo na to, da je zavrženje predloga upnika utemeljeno. Navedeno pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj ima izpodbijan sklep sodišča prve stopnje zaradi navedenega pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek sklepa pa je tudi v nasprotju z razlogi sodbe. Prav tako je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je nepravilno uporabilo procesne določbe ZIZ v zvezi z določbami ZPP, ker je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe vseboval vse potrebne elemente predloga, kot so določeni v 40. členu ZIZ. Upnik tudi navaja, da je določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ mogoče razumeti samo tako, da daje upniku pravico, da kadarkoli in kakorkoli predlaga izvršbo z novimi sredstvi izvršbe, kakršnakoli drugačna interpretacija navedenega pa bi prekomerno in nesorazmerno posegla v pravico upnika do poplačila svoje terjatve. Sklicevanje prvostopnega sodišča na sklep opr. št. I Ip 448/2011 Višjega sodišča v Mariboru prav tako ni relevantno, saj je le-to v navedeni zadevi odločalo o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, kar pa v bistvenem odstopa od predmetne zadeve, ko je bil podan predlog za nadaljevanje izvršbe na delež družbenika, medtem ko odločba Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 540/2013 z dne 23. 10. 2013 še ni javno dostopna in se upnik do njene vsebine ne more opredeliti, kar samo po sebi predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Upnik prav tako uveljavlja, da je delež družbenika v družbi A d.o.o. vreden veliko, oziroma predstavlja edino premoženje dolžnika, iz katerega je mogoče pričakovati vsaj delno poplačilo upnikove terjatve, še posebej zaradi prenosa večjega dela premoženja dolžnika (nepremičnine) na to družbo. Prav tako ima dolžnik 100% poslovni delež v tej navedeni družbi v nominalni vrednosti 500.000,00 EUR, izvršba z vsemi preostalimi sredstvi do sedaj pa ni bila uspešna. Enako je mogoče pričakovati tudi v prihodnje, saj je dolžnik večji del svojega premoženja že odtujil oziroma prenesel na novo družbo. Zaradi navedenega je nepravilno stališče sodišča, da bi po ustavitvi postopka morale nastati takšne okoliščine, ki bi opravičevale predlog upnika za nadaljevanje izvršbe, le-te pa da niso nastale. Kadarkoli se namreč lahko pojavi kupec premoženja, s čemer pa niti sodišče niti upnik ne moreta biti v naprej seznanjena, zaradi česar bi bilo sprejeto stališče sodišča, da ni mogoče predlagati nadaljevanja izvršbe na delež družbenika, v očitnem nasprotju z namenom sistema javnih dražb. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je s predlogom z dne 13. 5. 2013 sodišču predlagal, da izvršbo zoper dolžnika razširi na dodatna predlagana sredstva, in sicer na poslovni delež dolžnika, ki ga ima le-ta v družbi A d.o.o., Spodnja Brežnica 2, Poljčane, z zaznambo sklepa o izvršbi v poslovnem registru, z vpisom zastavne pravice upnika na dolžnikovem poslovnem deležu, nadalje pa s prodajo poslovnega deleža ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Temu predlogu upnika je prvostopno sodišče s sklepom In 152/2011 z dne 28. 5. 2013 ugodilo in je upnik pristopil k že začeti izvršbi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah In 46/2009, vendar poslovni delež družbenika tudi na tretji javni dražbi ni bil prodan, zato je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah dne 4. 10. 2013 izdalo sklep, s katerim je izvršbo na delež družbenika v družbi A d.o.o. ustavilo, ta sklep pa je postal pravnomočen dne 5. 11. 2013. Upnik je svoj predlog za nadaljevanje izvršbe na isti delež družbenika v isti družbi podal le nekaj dni zatem, to je dne 11. 11. 2013, prvostopno sodišče pa je ta njegov predlog, ker v njem ni navedel nobenih spremenjenih dejstev, ki bi nastopile po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe na delež družbenika, in ki bi tak predlog upravičevale, zavrglo. Pri tem se je sklicevalo na sklep VSM I Ip 448/2011 z dne 14. 6. 2011 in sklep VSM I Ip 540/2013 z dne 23. 10. 2013, iz katerih izhaja stališče, da je z ustavitvijo izvršbe na določene nepremičnine (v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ to velja tudi za prodajo deleža družbenika) na podlagi tretjega odstavka 194. člena ZIZ izvršba s tem predmetom izvršbe izčrpana, v istem postopku pa se lahko izvršba na iste nepremičnine nadaljuje le pod pogojem, da upnik izkaže spremenjene okoliščine, ker bi se sicer izničili učinki ustavitve izvršbe na te nepremičnine, in da bi bilo to v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Z navedenim pritožbeno sodišče sicer soglaša, vendar hkrati meni, da v določbah ZIZ, predvsem pa v namenu ZIZ, ni podlage, da bi upniku, ki v izvršbi ni prejel poplačila svoje terjatve, odrekli možnost ponovnega posega v premoženje dolžnika, če to dejansko obstoji, in če izvršilni postopek (v celoti) še ni ustavljen. Tudi v že navedeni sodni praksi se ta možnost upniku sicer ne oporeka, vendar pa napotitev upnika na vložitev novega predloga za izvršbo, ki že apriori prinaša dodatne zaplete in vprašanja, ne bi prispevalo k hitrosti in ekonomičnosti postopka, ampak kvečjemu h kumuliranju postopkov, manjši preglednosti postopkov, odpiranju novih procesnih in materialnopravnih vprašanja, povečanju stroškov, ki bremenijo stranki, obremenitvi sodišča... Ni dvoma, da bi lahko upnik svojo terjatev izterjeval tudi tako, da bi za vsako sredstvo izvršbe vložil nov predlog za izvršbo. ZIZ o tem sicer ne vsebuje posebne določbe, jasno pa to izhaja iz tretjega odstavka 300. člena Sodnega reda. Vendar pa v praksi upniki praviloma vložijo en predlog za izvršbo ter v istem postopku predlagajo izvršbo z različnimi sredstvi in predmeti izvršbe, ker je vodenje izvršbe za izterjavo iste terjatve v enotnem postopku bistveno bolj pregledno in obvladljivo, hkrati pa se s tem zmanjšuje možnosti, da bi se s tem ista terjatev izterjevala v različnih višinah, ali če bi sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova dovolilo izvršbo za izterjavo terjatev v različni višini, zapletlo pa bi se lahko tudi s poplačilom stroškov nastalih v posameznem postopku, saj se le-ti poplačajo v postopku, v katerem so bili odmerjeni in v okviru sredstev dovoljenih v tem postopku.

5. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče meni, da v nasprotju s stališčem zgoraj navedenih judikatov dovolitev ponovne izvršbe na poslovni delež dolžnika (enako na nepremičnine) ne nasprotuje določbam 34. člena ZIZ, zato je potrebno, glede na to, da je bila izvršba na poslovni delež družbenika že pravnomočno ustavljena, predlog upnika z dne 11. 12. 2013 za ponovno izvršbo na ta delež družbenika šteti kot predlog za novo sredstvo izvršbe in o njem odločiti. Pritožbeno sodišče ne vidi ovire za takšno odločitev v 194. členu ZIZ, čeprav je bil postopek izvršbe zaradi neuspešne trikratne prodaje že ustavljen, saj to ne pomeni, da upnik ne bi mogel poseči na delež družbenika v „drugem krogu“, in da bo tudi ta izvršba neuspešna. Ne glede na navedene judikate, iz katerih izhaja, da bi moral upnik v zvezi s tem izkazati obstoj spremenjenih okoliščin, si namreč ni mogoče zamisliti v praksi, kako bi upnik lahko izkazal, da so podani pogoji, da bo poslovni delež družbenika sedaj dejansko prodan, hkrati pa bi taka zahteva sodišču prve stopnje nalagala še dodatno vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izvršbo, ki bistveno presega meje siceršnjega preizkusa pogojev za dovolitev novega sredstva, ki so omejeni zgolj na preizkus obstoja sredstva oziroma predmeta izvršbe in na dolžnikovo lastništvo (168. člen ZIZ). Ker izraz spremenjenih okoliščin ni pogoj tudi za dovolitev izvršbe v novem postopku, po mnenju sodišča druge stopnje ni razloga, da bi bil tak pogoj zahtevan za dovolitev izvršbe z novim sredstvom.

6. Ker je po mnenju pritožbenega sodišča stališče prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu preveč formalistično, saj le to spregleda, da bo končni učinek tako novega postopka kot nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom enak (vodenje izvršbe na poslovni delež družbenika, glede katerega je izvršba enkrat že bila ustavljena), vendar pa bi otvoritev novega postopka povišala stroške stranke (najprej upnika, v končni fazi v primeru uspešne prodaje pa še dolžnika), sodišču pa naložila dodatno delo (reševanje ugovora, vzporedno vodenje in koordiniranje dveh postopkov), pri tem pa bi se novi stroški postopka lahko poplačali le iz prodaje poslovnega deleža družbenika, meni, da bi moralo sodišče pri presoji ali dovoli novo sredstvo izvršbe ali pa predlog obravnavan kot nov predlog za izvršbo, izhajati iz predloga upnika, kot ga je podal dne 12. 11. 2013. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijan sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. O pritožbenih stroških je odločeno po drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.