22. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Pekarne Jager, d.o.o., Maribor, ki jo zastopa Zoran Toplak, odvetnik v Mariboru, na seji dne 22. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o zaključku lastninjenja pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i te v

1.Pobudnica predlaga presojo ustavnosti Zakona o zaključku lastninjenja pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO), ker naj bi na podlagi izpodbijanega predpisa njeno premoženje prešlo na Slovensko razvojno družbo.

Zato naj bi bil izpodbijani predpis v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP št. 7/94 - EKČP) ter z 2. (pravna država), 8. (skladnost zakonov in predpisov s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami), 14. (načelo enakosti), 23. (pravica do sodnega varstva), 27. (domneva nedolžnosti), 87. (zakonska pristojnost Državnega zbora) in 120. (organizacija in delo uprave) členom Ustave.

2.V postopku preizkusa pobude je bila pobuda poslana Državnemu zboru in Vladi. Vlada v svojem mnenju navaja, da pobuda ni utemeljena.

3.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s tem, da prilaga sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 152/99 z dne 1. 4. 1999, s katero je to potrdilo prvostopenjsko sodbo glede ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji nepremičnine. Sodišče je z navedeno sodbo ugotovilo, da je pogodba o prodaji nepremičnine, sklenjena med družbo KVIK TP kot prodajalcem in pobudnico kot kupcem, nična, ker je bila sklenjena v nasprotju z 8. členom takrat veljavnega Zakona o prometu nepremičnin (Uradni list SRS, št. 19/76 in nasl. - v nadaljevanju ZPN). Na podlagi navedene sodbe bi morala pobudnica sporno nepremičnino vrniti prodajalcu nepremičnine, ta pa bi ji vrnil plačano kupnino.

4.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno poseg v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Pobudnik mora v pobudi izkazati, da predpis, ki ga izpodbija, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.

5.V postopku pred rednim sodiščem je bilo ugotovljeno, da je pogodba o prodaji nepremičnine nična na podlagi 8. člena ZPN.

Posledica ugotovljene ničnosti je, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Pobudnica bi tako na podlagi sodbe morala vrniti nepremičnino, nasprotna stranka pa bi ji morala vrniti plačano kupnino. Ali bo navedena nepremičnina pripadla družbi KVIK TP ali pa jo bo ta morala na podlagi 5. člena in prvega odstavka 6. člena ZZLPPO izročiti SRD, na pravni položaj pobudnice ne vpliva. Pobudnica namreč zmotno meni, da naj bi na SRD prešlo njeno premoženje. S sklenitvijo nične prodajne pogodbe namreč pobudnica ni postala lastnica sporne nepremičnine. Pravna posledica ničnosti je, da ne more vzpostaviti pravice na premoženju, ki je predmet nične pogodbe. Zato tudi morebitni zahtevek SRD ne bo usmerjen zoper pobudnico, temveč zoper družbo KVIK TP. Določbe izpodbijanega predpisa pa ne urejajo vprašanj glede uveljavljanja morebitnega zahtevka pobudnice po vračilu plačane kupnine. Ostale navedbe, s katerimi pobudnica nasprotuje ugotovitvam sodišča glede ničnosti prodajne pogodbe, pa ne morejo biti predmet tega postopka, temveč jih lahko pobudnica uveljavlja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pred pristojnimi sodišči. Če bi pobudnica v teh postopkih uspela in torej ne bi bila ugotovljena ničnost prodajne pogodbe, pa do uporabe določb ZZLPPO sploh ne bi moglo priti.

6.Ker izpodbijani predpis v ničemer ne posega v pobudničin pravni položaj, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Ciril Ribičič, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d ni k

Franc Testen