Jedro

Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, ker je ugotovilo, da je bila N.Č. premeščena na odprti oddelek psihiatrične klinike.

2. Pritožuje se odvetnica, ki je bila pridržani osebi skladno z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) postavljena po uradni dolžnosti ob uvedbi postopka. Navaja, da iz obvestila o premeščenosti ni razvidno, ali je udeleženka dala predhodno svobodno in zavestno privolitev v nadaljnjo zdravstveno oskrbo na odprtem oddelku psihiatrične klinike in sodišče v zvezi s tem ni raziskovalo nobenih dejstev. Tudi tega ni raziskovalo, zakaj je bila pripeljana na psihiatrično kliniko in pridržana en dan, ali je bila ob sprejemu podvržena zdravljenju in kakšnemu in ali bo v prihodnje deležna varne zdravstvene oskrbe. Na odprtem oddelku ji sicer ne bo omejena svoboda gibanja v smislu 12. člena ZDZdr, ji bo pa omejena svoboda, ker ne more za več dni po lastni volji zapustiti psihiatrične klinike. Ni ji bila tudi dana možnost, da se izjavi o enodnevnem pridržanju. Če je podvržena zdravljenju, sicer na odprtem oddelku, očitno ni zmožna popolnoma skrbeti zase. Glede na 29. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) bi moralo sodišče sklep o ustavitvi bolj obrazložiti, glede na 2. odstavek 5. člena in 6. člen ZNP, pa bi moralo bolj popolno ugotoviti dejansko stanje. Zakon ne predvideva situacije, ko se zdravljenje nadaljuje na odprtem oddelku in to fazo zdravljenja – odločanja v konkretnem primeru prepušča diskreciji zdravnika, čeprav gre za obliko zadržanja, ki lahko traja tudi celo življenje, ker oseba postane neke vrste odvisnik od ustrezne kombinacije zdravil, ob nerednem uživanju pa to pripelje v hujši kolaps duševnega stanja in je oseba spet pridržanja brez privolitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo vrne v nov postopek, ki naj se dopolni v smislu 5. in 6. člena ZNP, da se pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje in uporabi materialno pravo (v smislu ali odprti oddelek ni tudi oddelek zadržanja na psihiatrični kliniki) ter odpravi kršitev postopka tako, da se odloči o odpustu ali zadržanju v smislu odločitev, ki jih sodišču ponuja ZDZdr.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbeno sodišče mora, predno začne obravnavati pritožbo, presoditi, če je dovoljena. Del preizkusa dovoljenosti pritožbe je tudi preizkus obstoja pravnega interesa pritožnika. Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov (prim. sklep VS RS II Ips 230/2006). V obravnavani zadevi je pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo še toliko bolj očitno, ker oseba glede katere se je vodil postopek, in sta ji bila sklep o uvedbi in sklep o ustavitvi postopka vročena osebno (gl. vročilnico, pripeto k list. št. 8 spisa), na njiju ni reagirala. To kaže na to, da na sklep o ustavitvi postopka nima pripomb. Enako očitno tudi ne njena mati – najbližja oseba (10. odstavek 2. člena ZDZdr), ki je tudi prejela sklep (vročilnica z dne 31. 05. 2011, pripeta k list. št. 8). Skladno z zakonom (61. člen ZDZdr) je bila odvetnica N.Č. dodeljena po uradni dolžnosti le za postopek prisilne hospitalizacije. Če pa odvetnica meni, da potrebuje N. Č. kvalificirano pravno zastopstvo tudi sedaj, ko je premeščena na odprti oddelek, bo morala pridobiti njeno pooblastilo.

5. V pritožbi predlagana dopolnitev postopka v smislu 5. in 6. člena ZNP ter morebitna ugotovitev kršitev določb postopka torej ne bi v ničemer vplivali na izid tega postopka. Zato pravni interes za vložitev pritožbe ni podan in jo je potrebno zavreči. Odločitev temelji na določbah 1. točke 385. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 143. člena ZPP in 37. členom ZNP.

6. Kljub temu pa višje sodišče zgolj v pojasnilo dodaja, da vprašanja, ki se zastavljajo pritožnici, normira Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim ureja sodelovanje pacienta pri izbiri načina zdravljenja (21. člen), pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju (26. člen), možnost zdravstvene oskrbe brez privolitve (28. in 29. člen), pravico do spoštovanja izražene volje (32. do 34. člen) in poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki niso sposobni odločanja o sebi (35. do 38. člen). Sodišče v zvezi z naštetim nima nobenih pristojnosti.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni (163. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).