Jedro

Stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja je za upnike pridobitev izvršilnega naslova. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v ZFPPIPP ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). In v ZFPPIPP je drugače določeno ravno za primer, če so dolžniku obveznosti odpuščene.

Na podlagi prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala pritožnikova pravica sodno uveljavljati njeno plačilo. Zato se za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je izdan sklep o odpustu obveznosti, ne uporablja 396. člen ZFPPIPP, ki med drugim v četrtem odstavku določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč navedeno v obravnavanem primeru pritožnik skozi postopek nadaljnjega preizkusa naknadno prijavljene terjatve ne more izkazati pravne koristi za pridobitev izvršilnega naslova, saj zaradi odpusta njene izpolnitve ne more več prisilno izterjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prijavo terjatve A. A. in postopek preizkusa te terjatve ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je namen vodenja postopka osebnega stečaja v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zato je preizkus terjatev v stečajnem postopku primarno namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev. Ob tem višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi ne uveljavlja, da z zahtevo po nadaljnjem preizkusu naknadno prijavljene terjatve zasleduje primarni upniški interes, torej ne zatrjuje obstoja razpoložljive stečajne mase, iz katere bi se njegova terjatev lahko (vsaj delno) poplačala.

5. Stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja je za upnike pridobitev izvršilnega naslova. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v ZFPPIPP ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). In v ZFPPIPP je drugače določeno ravno za primer, če so dolžniku obveznosti odpuščene. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 25. 11. 2022 izdalo sklep o odpustu obveznosti stečajni dolžnici, ki je postal pravnomočen 13. 12. 2022 (p. d. 37). Zato v skladu s 408. členom ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za pritožnikovo terjatev, saj predstavlja navadno terjatev, ki je zapadla v plačilo pred 30. 9. 2022, ko se je nad dolžnico začel stečajni postopek, ne glede na to, ali jo je pritožnik prijavil v postopku osebnega stečaja. Na podlagi prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP pa je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala pritožnikova pravica sodno uveljavljati njeno plačilo. Zato se za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je izdan sklep o odpustu obveznosti, ne uporablja 396. člen ZFPPIPP, ki med drugim v četrtem odstavku določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč navedeno torej v obravnavanem primeru pritožnik skozi postopek nadaljnjega preizkusa naknadno prijavljene terjatve ne more izkazati pravne koristi za pridobitev izvršilnega naslova, saj zaradi odpusta njene izpolnitve ne more več prisilno izterjati. Ob tem držijo pritožbene navedbe, da lahko stečajna dolžnica obveznost do pritožnika izpolni prostovoljno, saj le-ta kljub odpustu obstaja še naprej (naturalna obveznost). Vendar iz predhodno navedenih določb ZFPPIPP izhaja, da pravni učinki odpusta obveznosti niso odvisni od pritožnikove prijave terjatve do stečajne dolžnice in njenega preizkusa v stečajnem postopku.

6. Neutemeljeno je pritožnikovo sklicevanje na kršitev ustavne pravice do sodnega varstva, ker mu je zaradi odločitve sodišča prve stopnje onemogočeno izpodbijati odpust obveznosti po 411. členu ZFPPIPP. 411. člen ZFPPIPP namreč določa, da lahko tožbo na razveljavitev odpusta obveznosti vloži vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti. V skladu s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP pa odpust obveznosti učinkuje za vse navadne terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Po navedenih zakonskih določbah torej učinkovanje odpusta obveznosti in upravičenje vložiti tožbo na njegovo razveljavitev ni vezano na pritožnikovo prijavo in preizkus njegove navadne terjatve do dolžnice v stečajnem postopku.

7. Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker ZFPPIPP določb o predhodnem preizkusu nima, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da uporabi prvi odstavek 274. člena ZPP za primer, ko ugotovi, da ne obstoji pravna korist upnika za nadaljnji preizkus naknadno prijavljene terjatve. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.