Jedro

Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.

Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje, ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in predsodnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbo tožene stranke št. I-5049071 z dne 20.4.2004 ter odločbo Območne enote M., iste številke, z dne 5.8.2003, s katerima je bila dokončno zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in zadevo vrnilo v ponovno obravnavanje in odločanje toženi stranki. Naložilo ji je, da v roku 30 dni po pravnomočnosti prvostopne sodbe z odločbo odloči o pravicah tožnika iz invalidskega zavarovanja ter jo obvezalo k povračilu stroškov postopka v znesku 183.427,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.3.2005 do plačila, v roku 8 dni.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi se, očitno pomotoma, navaja, da se izpodbija sodba opr. št. Ps 251/2001, sicer pa je v nadaljnjem besedilu pritožbe nedvomno navedeno, da se vlaga zoper sodbo opr. št. Ps 1302/2004. Pritožbo je vložila iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom za spremembo izpodbijane sodbe ter zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa na razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se po 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1-UPB2 za svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je bil tožnik razporejen ter vsa druga dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim tožnika, za katera ima ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost ter delovne izkušnje, ki se za ta dela zahtevajo skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Tožnik se je s 1.3.2001 zaposlil pri delodajalcu Avto-mobil d.o.o. ter bil razporejen na delovno mesto skladiščnik rezervnih delov - prodajalec rezervnih delov skladno z opisom z dne 15.1.2003. Zavod v predsodnem postopku ni ugotovil, ali je bil pred zaposlitvijo na tem delu potreben predhodni oz. preventivni zdravstveni pregled, to niti ni bilo predmet postopka. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju razlogov za odpravo odločb nepravilno sklicuje na Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002), ki ob zaposlitvi tožnika še ni veljal. Odločitev sodišča ni utemeljena z določbami tedaj veljavnih predpisov, Zakona o varstvu in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. 56/99) ter Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS št. 33/71), ki se je uporabljal na podlagi 65. čl. zakona. Po izvedenskem mnenju invalidske komisije II. stopnje tožnik za delo skladiščnik rezervnih delov - prodajalec rezervnih delov po opisu z dne 15.1.2003 ni bil zmožen že ob nastopu dela, zato pri njem ni bilo mogoče ugotoviti zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oz.

ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje, v posledici invalidnost ni podana.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ob tem ni kršilo določb postopka, tako ne splošno zatrjevanih, kot določb, na katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Odločitev je ustrezno obrazložilo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka pravilno opozarja, da Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ob razporeditvi tožnika dne

1.3.2001 še ni veljal in je za presojo spora kvečjemu potrebno upoštevati prej veljavni Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS, št. 33/71). To dejstvo pa v ničemer ne vpliva na ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri spremembi tožnikovega delovnega razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela, pač pa za formalno spremembo delodajalca. Po 3. odst. 60. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 - 72/05 - ZPIZ-1) se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo pri spremembi v tožnikovi zaposlitvi le za formalno spremembo delodajalca, dejansko pa je tožnik, tudi upoštevajoč opise delovnega mesta, opravljal delo z enako vsebino. Z zaslišanjem tožnika in direktorja delodajalca M. J. je ugotovilo, da je po razporeditvi opravljal lažja dela. Enak zaključek je mogoče sprejeti na podlagi primerjave opisov delovnega mesta pred nastankom invalidnosti. Zmožnosti za delo ob razporeditvi delodajalec ni bil dolžan ugotavljati. V smislu 4. čl. omenjenega pravilnika bi moral tožnika poslati na preventivni zdravstveni pregled ob razporeditvi na delovno mesto skladiščnika v A. d.o.o. le v primeru, če bi bilo to delovno mesto za zdravje in življenje nevarnejše od prejšnjega, ali če bi bila na novem delovnem mestu izkazana večja psihofizična obremenitev delavca in bi se zaradi tega zahtevala večja zbranost, razvitejši refleksi in fizična odpornost ter bi bile te okoliščine pogoj za varno opravljanje dela. Iz opisa delovnih mest to ne izhaja, poleg tega pa se sklep direktorja z dne 28.2.2001 glasi na razporeditev na delovno mesto skladiščnika, brez kakršnihkoli podrobnejših opisov, čeprav je tožnik v družbi A. J. d.o.o. opravljal delo skladiščnika I od 1.6.1997, v družbi A. d.o.o. pa delo skladiščnika rezervnih delov - prodajalca rezervnih delov. Naziv "skladiščnik" je pomenil delo po obeh opisih.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97 s spremembami) je v 2. alinei 1. odst. 15. čl. določila, da je delavec lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu, med ostalim pod pogojem, da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev.

Smiselno enaka je določba 41. čl. Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (Ur. l. RS št. 6/2000).

Razporeditev in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu skladiščnika v družbi A. d.o.o. torej za tožnika pomeni, da je moral izpolnjevati pogoj enakih zmožnosti, kot so se zahtevale za delo skladiščnika I, ki ga je pred tem opravljal v družbi Avto Jarc d.o.o.. Ker gre za enako delo, je potrebno tožnikovo delazmožnost ocenjevati tudi glede na opis dela skladiščnika I v družbi A. J., z razporeditvijo namreč ni prišlo do nobene spremembe glede definicije svojega poklica, kot jo določa 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1. V postopku pri toženi stranki bo torej potrebno ugotoviti, ali je pri tožniku prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in s tem za manjšo možnost za zagotovitev oz.

ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje že v času dela skladiščnika I od 1.6.1997 dalje v družbi A. J. d.o.o. in na tej podlagi tudi ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker dejansko stanje pri toženi stranki v predsodnem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, pri čemer je bilo v celoti zanemarjeno ugotavljanje morebitne invalidnosti, nastale na enakem delovnem mestu pred 1.3.2001, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno oz. povezano z nesorazmernimi težavami in toženi stranki naložilo, da v ponovljenem postopku ugotovi morebitno invalidnost oz. preostalo delovno zmožnost ter izpolnjevanje pogojev za priznanje pravic iz tega naslova.