- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 2681/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2681.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Izpodbijanje dednega dogovoraAli je mogoče izpodbijati sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, in pod katerimi pogoji?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba M. H. utemeljena glede višine izplačila iz dednega dogovora?
- Pravna narava dednega dogovoraKakšna je pravna narava dednega dogovora in kako vpliva na možnost izpodbijanja sklepa o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine ter ugotovilo, da je dedič celotne zapuščine F. J. ml., ki deduje na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS) in da sta nujni dedinji B. J. ter M. H. Nadalje je sodišče povzelo dedni dogovor, da prejme F. J. ml. celotno zapuščino v ugotovljenem obsegu, pri čemer se zaveže, da bo nujnima dedinjama izplačal vsaki po 1.000,00 EUR v 10 mesečnih obrokih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje M. H. Navaja, da se ne strinja z zneskom, ki ji ga mora izplačati F. J. ml., saj je vrednost primerljivih zemljišč po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije več kot 20 EUR/m2, površina vseh nepremičnin v zapuščini pa znaša 6.390 m2. Predlaga, da ji dedič izplača 5.333,00 EUR.
3. Druga dva dediča na pritožbo nista odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Način delitve zapuščine in višino izplačila pritožnici so dediči dogovorili z dednim dogovorom, ki so ga ob upoštevanju 49. člena ZAgrS sklenili na zapuščinski obravnavi. Sklenjen dedni dogovor je nato sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju.
6. Dedni dogovor ima pravno naravo sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP), iz razlogov naštetih v drugem odstavku 392. člena ZPP, ki jih pritožnica v pritožbi ne uveljavlja.1 V dednem dogovoru urejeno pravno razmerje je sicer res povzeto v izpodbijanem sklepu o dedovanju, vendar ni rezultat sodne odločitve, ampak ima naravo pogodbe obligacijskega prava. Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor je zato mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet,2 pritožbeno sodišče pa v vsebino izpodbijanega sklepa in dednega dogovora ne more posegati in je spreminjati.
7. Glede na navedeno pritožba nima trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče napadeni sklep uspešno izpodbijati. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD).
1 Primerjaj sodbo VSRS II Ips 378/2011 z dne 20. 11. 2014 , sklep VSL I Cp 1788/99 z dne 25. 10. 2000 in sklep VSL II Cp 579/2017 z dne 31. 5. 2017. 2 Primerjaj sklep VSC Cp 16/2006 z dne 16. 2. 2006, sklep VSL I Cp 3336/2016 z dne 20. 4. 2017, in sklep VSC Cp 269/2017 z dne 1. 6. 2017.