Jedro

Predstavljena določba 73. člena ZDR-1 torej lahko predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, tako pa bi lahko predstavljala tudi poseben primer v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v smislu predhodno že citiranega tretjega in četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS v zvezi z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. 0210-7224/2019-5 z dne 17. 12. 2019, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS) je kot prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo odločila, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku, vpisanem pod zaporedno številko ... , z identifikacijsko številko „E- ...“, vpiše status mirovanja poklicnega naziva pooblaščeni inženir (1. točka izreka) ter, da je žig z oznako IZS E- ... dolžan vrniti na IZS v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni predložil dokazila o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID), kot to zahteva drugi odstavek 55. člen ZAID, zato mu je bila po uradni dolžnosti izdana odločba o mirovanju poklicnega naziva. Iz prejetih dokazil izhaja, da je zavarovalni čas tožnika 10 ur na teden. Za ostali čas do polnega zavarovanja je tožnik predložil potrdilo o tem, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb, kar pomeni, da poklicnih nalog tedaj ne opravlja. Brezposelnost ni izjema, ki bi jo v skladu s drugo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID dovoljeval 67. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Tožnik tako ne izpolnjuje pogojev za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev po ZAID, ker predložena dokazila ne izkazujejo, da delo opravlja stalno in trajno v skladu s 5. členom ZAID.

2. Toženka je (kot drugostopenjski organ) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Zatrjuje, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, v njegovo zaposlitev ter status pooblaščenega inženirja, kakor tudi v pravne koristi podjetja, za katerega tožnik dela, to je enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, ki zaposluje pooblaščene inženirje z aktivnim statusom za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom. Tožnik se ne strinja z obrazložitvijo toženke, da stalno in trajno opravljanje dela v smislu 5. člena ZAID pomeni vsakodnevno izvajanje nalog, za nedoločen čas. Izpostavlja, da je navedeni zakonski pogoj izpolnjen tudi v primeru zaposlitve za krajši delovni čas od polnega. S tem v zvezi se upravni organ napačno sklicuje na 67. člen ZDR-1, moral pa bi upoštevati 73. člen ZDR-1, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi s poslovno osebo oz. prokuristom. IZS je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je tožnik zaposlen za nedoločen čas z delovnim časom, krajšim od polnega, popolnoma arbitrarno in neustrezno pa je ugotovila, da v času, ko je tožnik kot brezposeln na zavodu, z gotovostjo ne opravlja poklicnih nalog. Tožnik se s tem v zvezi sklicuje še na Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki dovoljuje dodatno delo v času brezposelnosti.

4. Izpostavlja še, da je znano, da IZS priznava aktivni poklicni status pooblaščenemu inženirju, ki je že upokojen in svoje delo opravlja enako kakovostno in količinsko, kot ga opravlja tožnik, torej enako stalno in trajno. Iz odločb IZS in toženke tako jasno izhaja nezakonito in diskriminatorno obravnavanje posameznikov, članov IZS. Tožniku je z izpodbijano odločbo kršena ustavna pravica do dela in proste izbire dela, za katerega je usposobljen.

5. Toženka je spregledala tudi, da je tožnik ohranitev statusa pooblaščenega inženirja uveljavljal tudi na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID (in je nekritično povzela navedbe IZS, da ohranitev statusa uveljavlja po drugi alineji tretjega odstavka tega člena).

6. Tožnik se sklicuje še na dopis Varuha človekovih pravic, iz katerega izhaja, da je toženka IZS z dopisom z dne 10. 9. 2019 (ki ga je tožnik z naknadno vlogo tudi dostavil – opomba sodišča) opozorila, da ZAID IZS ne daje pooblastila za določanje dodatnih pogojev za vpis v imenik, kot tudi, da je 13. člen Statuta IZS v nasprotju s 5. členom ZAID, ki ne določa, da mora pooblaščeni inženir delati za poln delovni čas.

7. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da tožnik obdrži status pooblaščenega inženirja, v imeniku IZS se statusa mirovanja ne vpiše, tožnik pa ni dolžan vrniti žiga. Podredno tožnik zahteva, da se zadeva vrne IZS v ponovno odločanje, pri čemer naj ta pravilno upošteva tretji odstavek 5. člena ZAID. Tožnik zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

8. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je IZS odločila, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku vpiše status mirovanja poklicnega naziva pooblaščeni inženir ter da je tožnik na IZS dolžan vrniti žig pooblaščenega inženirja. Predmet spora je vprašanje razlage materialnega prava, ki je relevantno v tem primeru.

11. V 55. členu ZAID (pridobljene pravice po ZGO-1), ki se nahaja v Devetem poglavju tega zakona Prehodne in končne določbe, je predpisano, da se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v IZS ali ZAPS s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit; šteje se, da posameznik ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik ZAPS z licenco A ali KA v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po tem zakonu (prvi odstavek). Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS oziroma ZAPS vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev poklicni naziv po tem zakonu s področja, za katerega je opravil poklicni izpit. Če gre za pooblaščenega arhitekta, ki nima pridobljene licence A v skladu z ZGO-1, se v imenik pooblaščenih arhitektov vpiše omejeno pooblastilo ''pooblaščeni arhitekt brez pooblastila za vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov''. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik (drugi odstavek).

12. V 5. členu ZAID določa način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Tako je v prvem odstavku določeno, da pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno; v drugem odstavku, da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo; v tretjem odstavku pa, da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo _stalno in trajno_ na enega ali več naslednjih načinov: - kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, - na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik.

13. Statut Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut IZS), na 67. člen katerega se prvostopenjski organ sklicuje sicer v uvodu izpodbijane odločbe, v 13. členu z naslovom Stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog določa, da pooblaščeni inženir stalno in trajno opravlja poklicne naloge, če kontinuirano opravlja poklic pooblaščeni inženir v obliki iz 5. člena ZAID; poklic pooblaščeni inženir mora opravljati kot svoj temeljni in praviloma edini poklic (prvi odstavek), če se poklicne naloge opravljajo v obliki samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora poklic pooblaščeni inženir opravljati v obsegu, ki je primerljiv polnemu delovnemu času zaposlenih v delovnem razmerju ali krajšemu delovnem času v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (drugi odstavek), enako pooblaščeni inženir poklic opravlja stalno in trajno, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne ali inženirske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (tretji odstavek), in _v primeru, če je pooblaščeni inženir družbenik gospodarske družbe, ki opravlja inženirsko dejavnost, mora sam stalno in trajno opravljati poklic_, zato mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas z družbo, v kateri je družbenik, _ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja_ (četrti odstavek).

14. Iz predstavljenih materialnopravnih podlag izhaja, da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljati stalno in trajno (5. člen ZAID), pri čemer pa je (že glede na Statut IZS) kot tak način opravljanja poklicnih nalog mogoče šteti tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, če se to nanaša na posebne primere v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (13. člen Statuta IZS). Navedeno velja tako v primeru, ko ima pooblaščeni inženir sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne ali inženirske dejavnosti (tretji odstavek 13. člena Statuta IZS), kot tudi v primeru, ko je družbenik takšne družbe (četrti odstavek 13. člena Statuta IZS).

15. V zadevi je nesporno, da ima tožnik z družbo A., d. o. o., Ljubljana, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom, in sicer 10 ur tedensko. Tožnik je s tem v zvezi v vloženi pritožbi izpostavil, da bi bilo njegovo delovno razmerje z omenjeno družbo treba presojati na podlagi 73. člena ZDR-1, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, iz česar po presoji sodišča dovolj jasno izhaja, da je tožnik tak položaj v navedeni družbi uveljavljal (kljub temu, da ni izrecno navedel, da je poslovodna oseba, prokurist ali družbenik navedene družbe). Ker je IZS izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, tožnik z uveljavljanjem takšnega statusa šele v pritožbenem postopku tudi ni bil prekludiran (tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).

16. Kot utemeljeno izpostavlja tožnik, 73. člen ZDR-1 omogoča, da v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom v tej pogodbi, ne glede na drugi odstavek 9. člena tega zakona, stranki drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, med drugim tudi v zvezi z delovnim časom (prvi odstavek). Ravno tako se ne glede na 4. člen tega zakona v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi sklene med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba, oziroma zavodom, katerega edini ustanovitelj je ta poslovodna oseba, takšno razmerje lahko šteje kot delovno razmerje (drugi odstavek)

17. Predstavljena določba 73. člena ZDR-1 torej lahko predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, tako pa bi lahko predstavljala tudi _poseben primer v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja_, v smislu predhodno že citiranega tretjega in četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS v zvezi z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID.

18. IZS in toženka se do navedenega v svojih odločbah ne opredeljujeta. Tako iz izpodbijane kot iz drugostopenjske odločbe namreč izhaja zgolj sklicevanje na 67. člen ZDR-1 ter ugotovitev, da brezposelnost ne predstavlja posebnega primera, ki bi v skladu z ZDR-1 omogočal zaposlitev za delovni čas krajši od polnega. Niti iz izpodbijane niti iz drugostopenjske odločbe pa ne izhaja, zakaj takšnega posebnega primera ne bi mogla predstavljati tožnikova zaposlitev za krajši delovni čas pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne ali inženirske dejavnosti (slednje za upravna organa ni sporno), na podlagi 73. člena ZDR-1. Ker iz izpodbijane odločbe tako ne izhajajo bistveni razlogi za sprejeto odločitev, te ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in s tem tožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka in tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

19. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da v predmetni zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije, saj sodi, da narava stvari tega ne dopušča. 20. Ker je že ugotovljena bistvena kršitev pravil postopka narekovala odpravo izpodbijane odločbe, se sodišče do ostalih tožbenih navedb tožnika ni opredeljevalo.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

22. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).