Jedro

Ker je institut izločitve sodnika namenjen zagotavljanju nepristranskega sojenja v posamični zadevi in s tem poštenemu postopku, je tudi odločanje o tem sojenje, ne glede na to, da je zanj pristojen predsednik sodišča. Predsednica sodišča je odločala o izločitvi višjih sodnic, preden je bilo odločeno o njeni izločitvi. Ker pa je bila ta zahtevana zaradi okoliščin iz 6. točke 70. člena ZPP, je lahko opravljala nadaljnja dejanja, torej tudi izdala izpodbijani sklep, saj z njim postopek odločanja v upravnem sporu ni bil končan (prvi odstavek 74. člena ZPP). Če bo predsednica v nadaljevanju izločena iz sojenja, pa bo izpodbijani sklep prenehal pravno učinkovati (drugi odstavek istega člena ZPP).

Nestrinjanje z odločitvami izločevanih sodnic v okviru procesnega vodstva ni razlog za izločitev, saj so v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju predsednica sodišča) je v zadevi II U 472/2019, ki se vodi v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, zavrnila tožničino zahtevo za izločitev treh poimensko navedenih višjih sodnic iz sojenja.1

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Med drugim navaja, da je bil v obravnavanem postopku prekršen objektiven videz nepristranskosti, saj so omenjene sodnice, ki so sestavljale senat, sprejele sklep I U 472/2019 z dne 24. 11. 2020 (s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izločitev izvedenca in Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Ljubljana), ne da bi v času odločanja posedovale spis zadeve. Ne strinja se z ugotovitvijo predsednice sodišča, da so sodnice sicer res odločale brez spisa, vendar naj bi obrazložile, da so z njim razpolagale v fazi priprave na sejo, saj ni konkretizirano, kdaj naj bi to bilo. Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem ni razlogov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi z 14. točko 339. člena ZPP. Navedena okoliščina tako sproža utemeljen pomislek, da imajo sodnice že vnaprejšnje prepričanje o zadevi. V zvezi z nadaljnjimi okoliščinami za izločitev (da z navedenim sklepom z dne 24. 11. 2020 ni bilo odločeno o izločitvi izvedencev dr. A. A. in dr. B. B., kar je bilo predlagano v vlogi z dne 19. 11. 2020) nasprotuje stališču, da procesno vodstvo nikoli oziroma _per se_ ne more biti razlog za izločitev. Poleg tega izpostavlja, da je o zahtevi za izločitev odločala predsednica sodišča, pri kateri so podane okoliščine, zaradi katerih v tej zadevi ne bi smela odločati. Zato je z vlogo z dne 19. 11. 2020 (označeno kot: Pripravljalni spis, dopolnitev rokovnega predloga, zahteva za izločitev višje sodnice C. C.) podala zahtevo za izločitev predsednice sodišča, višje sodnice C. C., o kateri še vedno ni odločeno. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev višjih sodnic ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne predsednici sodišča v novo odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

**K I. točki izreka**

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na navedbe v pritožbi, da je izpodbijani sklep izdala predsednica sodišča, čeprav je bila predlagana njena izločitev, o kateri še ni bilo odločeno, je Vrhovno sodišče pridobilo izjavo omenjene predsednice in vpogledalo v spis II U 472/2019. Kot je mogoče razumeti predsedničina pojasnila, o njeni izločitvi ni bilo odločeno, ker da je tožnica v kasnejši dopolnitvi svoje vloge z dne 19. 11. 2020 njeno izločitev povezovala s postopkom pospešitvenega pravnega sredstva. V zvezi z njim pa je vložila posebno tožbo v upravnem sporu II U 416/2020, v katerem je predsednik Vrhovnega sodišča s sklepom Su 80/2021 ugodil zahtevi za njeno izločitev.

5. Tožnica je v odgovoru na navedbe predsednice sodišča vztrajala pri pritožbenih navedbah. Pojasnila je, da v naknadni vlogi z dne 24. 11. 2020 ni ničesar umikala, v njej pa je izrecno navedla, da je skupaj z rokovnim predlogom predlagala izločitev predsednice.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljena pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep izdala predsednica sodišča, katere izločitev je zahtevana v zadevi II U 472/2019. Razvidno namreč je, da je pritožnica v 2. točki vloge z dne 19. 11. 2020, ki je bila vložena v spis II U 472/2019, nedvoumno dala tak predlog iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP (l. št. 707 in naslednje spisa). Na četrti strani te vloge je navedla očitke v zvezi z njenim postopanjem in stališči pri odločanju o nadzorstveni pritožbi, na tej podlagi pa v drugem odstavku izrecno zatrjevala favoriziranje toženke (Republike Slovenije) in nezmožnost sodničinega nepristranskega odločanja v predmetni zadevi.

7. Glede na navedeno zahteve za izločitev iz "predmetne zadeve" ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na vse sodne odločitve, ki so v tem upravnem sporu (II U 472/2019) lahko sprejete v zvezi z odločanjem o tožbi. Teh odločitev pa ne sprejema le pristojni senat oziroma njegovi člani – sodniki, ki odločajo o glavni stvari, ampak na podlagi zakonskega pooblastila tudi drug pristojni sodnik. Tak primer je odločanje o izločitvi članov senata, ko je kot sodnik, ki naj o tem odloči, določen predsednik sodišča, saj razpravljajoči sodniki ne morejo odločati o lastni izločitvi. Ker je institut izločitve sodnika namenjen zagotavljanju nepristranskega sojenja v posamični zadevi in s tem poštenemu postopku, je tudi odločanje o tem sojenje, ne glede na to, da je zanj pristojen predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP).2

8. Po obrazloženem mora v skladu z drugim odstavkom 73. člena ZPP o izločitvi predsednice sodišča v zadevi II U 472/2019 odločiti predsednik Vrhovnega sodišča. Ta je sicer sprejel sklep Su 80/2021 z dne 18. 1. 2021, vendar iz predloženega spisa Su 29/2021 izhaja, da je z njim odločil o izločitvi predsednice sodišča iz odločanja v upravnem sporu II U 416/2020. Kot je razvidno iz obrazložitve tega sklepa, je pritožnica predlagala njeno izločitev v tožbi, s katero je začela navedeni sodni postopek (in ne v kateri od vlog, vloženih v II U 472/2019), zahtevi pa je bilo ugodeno zaradi izločitvenega razloga iz 5. točke 70. člena ZPP (sodelovanje predsednice sodišča v predhodnem postopku pred drugim organom). To pomeni, da se odločitev Su 80/2021 ne nanaša na zahtevo za izločitev predsednice sodišča v upravnem sporu II U 472/2019, ki je bila podana v vlogi, datirani 19. 11. 2020 in označeni kot "pripravljalni spis, dopolnitev rokovnega predloga, zahteva za izločitev višje sodnice C. C. in pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS, Su 597/2020 z dne 16. 11. 2020, podredno predlog za izločitev višje sodnice D. D., zahteva za izločitev Komisije za izvedenska mnenja MF in izvedencev dr. A. A. in dr. B. B.".

9. Vrhovno sodišče se zato strinja s pritožbo, da je predsednica sodišča odločala o izločitvi višjih sodnic, preden je bilo odločeno o njeni izločitvi. Ker pa je bila ta v II U 472/2019 zahtevana zaradi okoliščin iz 6. točke 70. člena ZPP, je lahko opravljala nadaljnja dejanja, torej tudi izdala izpodbijani sklep, saj z njim postopek odločanja v upravnem sporu ni bil končan (prvi odstavek 74. člena ZPP). Če bo predsednica v nadaljevanju izločena iz sojenja, pa bo izpodbijani sklep prenehal pravno učinkovati (drugi odstavek istega člena ZPP).3 Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep iz tega razloga nezakonit. Bistveno je, da predsednik Vrhovnega sodišča o danem predlogu za izločitev predsednice sodišča odloči pred izdajo končne odločbe v upravnem sporu II U 472/2019, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.4

10. Vrhovno sodišče nadalje zavrača pritožbeni očitek, da je bil v obravnavanem postopku prekršen objektiven videz nepristranskosti, ker so omenjene sodnice, ki so sestavljale senat, sprejele sklep I U 472/2019 z dne 24. 11. 2020 (s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izločitev izvedenca in Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Ljubljana), ne da bi v času odločanja posedovale spis zadeve. Pritožnica namreč ne pojasni, katere so bile okoliščine, pomembne za omenjeno odločanje o izločitvah, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti le na podlagi imetništva spisa v času odločanja. Poleg tega je predsednica sodišča v izpodbijanem sklepu navedla, da so izločevane sodnice v izjavi v skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZPP podrobno in prepričljivo pojasnile, da so imele spis na razpolago v fazi priprave na sejo in da so se natančno seznanile z vsebino celotnega spisa, kakor tudi posebej z vlogo pritožnice z dne 15. 10. 2019. Teh ugotovitev pritožnica ne more izpodbiti, saj celo sama navaja, da je bil spis 12. 11. 2020 ponovno poslan Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja, kar pomeni, da je bil pred sejo na sodišču. Ne more pa biti sporno niti, da so sodnice razpolagale tudi z vlogo za izločitev omenjene komisije za izvedenska mnenja, saj jo je sodišče prejelo kasneje, to je 20. 11. 2020. Drži sicer, da v izpodbijanem sklepu ni navedeno, kdaj konkretno so sodnice v fazi priprave na sejo razpolagale s spisom, vendar ne gre za pomanjkljivost, ki bi pritožnici onemogočala preizkus odločitve. Po pritožbenih navedbah sodeč je namreč seznanjena z elektronskim popisom spisa, njegovimi nahajanji in datumi teh nahajanj, zato bi z njimi lahko utemeljevala, da spisa ni bilo na sodišču v nobeni fazi odločanja.

11. Glede na navedeno ni podana absolutna bistvena kršitev premalo obrazložene sodne odločbe, niti ni mogoče pritrditi pritožbi, da je šlo za način odločanja, ki sam zase kaže na vnaprejšnjo opredelitev sodnic do predmeta upravnega spora in s tem na njihovo pristranskost pri sojenju. Tako je pravilna in v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. nedavni sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 12/2021 z dne 10. 3. 2021) tudi presoja v izpodbijanem sklepu, da nestrinjanje z odločitvami izločevanih sodnic v okviru procesnega vodstva ni razlog za izločitev, saj so v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva.5

12. Na odločitev ne morejo vplivati hipotetične domneve, da senat zaradi neposedovanja spisa ni odločil o izločitvi dveh drugih izvedencev, čeprav je pritožnica predlagala njuno izločitev 19. 11. 2020, in o izločitvi izvedenskega mnenja dr. E. E. in F. F., kar je predlagala v vlogi z dne 15. 10. 2020. Dejstvo, da senat 24. 11. 2020 ni imel spisa, namreč v izpodbijanem sklepu sploh ni zanikano, zato je utemeljevanje njegovega obstoja z drugimi okoliščinami postopka nepotrebno.

13. Vrhovno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da naj bi utemeljenost zahteve za izločitev sodnic potrjeval sklep Su 723/2020-9 z dne 11. 1. 2021, iz katerega naj bi izhajalo, da pri sodnicah obstajajo okoliščine iz 6. točke 70. člena ZPP, za kar da so že bile izločene iz obravnave med istima strankama in v zadevi, povezani s predmetno. Pritožnica namreč ne trdi, da je v obravnavani zadevi zatrjevala enake odklonitvene okoliščine kot v Su 723/2020 (sklep z dne 11. 1. 2021 pritožbi tudi ni priložen) oziroma da gre za primerljivo dejansko stanje, to pa ne izhaja niti iz izpodbijanega sklepa.

14. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

**K II. točki izreka**

15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Tožnica je v njej uveljavljala odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi bil podan, ker naj bi senat na seji 24. 11. 2020 odločal brez predmetnega spisa in ker naj ne bi odločil o vseh zahtevkih za izločitev v zadevi imenovanih izvedencev in danih izvedenskih mnenj. 2 O tem, da odločanje o izločitvi ni del sodne uprave, ampak del sojenja v konkretni zadevi, Vrhovno sodišče podrobneje v sklepu Cp 5/2017 z dne 11. 5. 2017. 3 ZPP v drugem odstavku 74. člena določa, da pravdna dejanja, ki jih je opravil izločeni sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. 4 V tem smislu Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 214/2013 z dne 20. 2. 2014, v katerem se je opredelilo do opuščenega odločanja o izločitvi razpravljajoče prvostopenjske sodnice, ki je izdala izpodbijano sodbo. V navedenem sklepu je izrecno izpostavilo, da za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je dejansko podan upravičen dvom v nepristranskost sodnice, temveč da z naknadno presojo predloga za njeno izločitev (to je po izdaji končne sodne odločbe) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja. Sodbi obeh stopenj sta bili zato v zavrnilnem delu razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, saj ni zadoščalo, da je sodišče druge stopnje utemeljenost toženkinega predloga za izločitev vsebinsko preizkusilo in ob presoji, da sodnica ni postopala pristransko, štelo, da ne gre ne za kršitev iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP ne za kršitev iz prvega odstavka istega člena. 5 Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da se je tovrstnim pomislekom v zvezi z odločanjem brez (originala) spisa (sploh v kompleksnih zadevah) mogoče ogniti z izdelavo duplikatov listin, s čimer se prepreči tudi nevarnost v primeru morebitne izgube ali uničenja listin in s tem povezanih težav pri obnovi spisa.