Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-3860/07, U-I-431/06

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

17. 1. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Uroša Grudna, Vrhnika, na seji 17. januarja 2008

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 41/2007 z dne 3. 10. 2007 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 537/2006 z dne 27. 10. 2006 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 4. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ker upravičenje do denacionalizacije premoženja, podržavljenega na podlagi predpisov, na katere se nanaša 4. člen ZDen, pogojuje z neodplačnostjo. Navaja, da je Upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo v upravnem sporu zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo zemljišč, ki so bile njegovemu pravnemu predniku podržavljene na podlagi Zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 13/65). Pri tem naj bi se Upravno sodišče sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-58/04 z dne 10. 2. 2005 (Uradni list RS, št. 18/05 in OdlUS XIV, 4), s katero je Ustavno sodišče razveljavilo pogoj neodplačnosti, kolikor se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi, kot je veljal po objavah v Uradnem listu FLRJ leta 1957 in 1962. Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave naj bi terjala enako obravnavanje tudi lastnikov, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po uveljavitvi novele iz leta 1965. Zakon o razlastitvi naj bi bil z ustavno določbo o pravični odškodnini usklajen šele z novelo iz leta 1968. Pobudo utemeljuje tudi s primerjavo pravnega položaja prejšnjih lastnikov, ki jim je bilo premoženje podržavljeno brez pravnega naslova ali pa na podlagi predpisa iz 29. točke 3. člena ZDen.

2.Po zavrnitvi njegove pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča je pobudnik vložil še ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča. Z izpodbijano odločitvijo naj bi bile pritožniku kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena, iz 22 in iz 33. člena Ustave, ker je tudi Vrhovno sodišče ugotovilo, da sta bili obe razlastitveni odločbi izdani že v času po uveljavitvi "druge novele" Zakona o razlastitvi. Meni namreč, da bi sodišče moralo upoštevati čas, ko so mu bila lastninska upravičenja dejansko odvzeta, to pa naj bi bilo že leta 1962. To naj bi izhajalo iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Gž 164/77 z dne 9. 2. 1977. Zato naj bi izpodbijana sodba kršila tudi 155. člen Ustave. Ker naj bi bilo na zemljišču že leta 1962 zgrajeno "letališče za helikopterje", po mnenju pritožnika okoliščina, da zemljišče v prostorskih aktih ni bilo namenjeno za gradnjo, ne more biti odločilno za presojo statusa zemljišča.

B. – I.

3.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo, ki temelji na dveh razlogih. Prvi razlog, ki je bil ugotovljen že v upravnem postopku in na katerega se izrecno sklicuje tudi sodba Upravnega sodišča, je, da je bila za razlaščena zemljišča plačana odškodnina, ki (bistveno) presega vrednost podržavljenih zemljišč. Drugi razlog pa je, da so bila zemljišča podržavljena na podlagi predpisa iz 4. člena ZDen, ki ni zajet v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-58/04. Že Upravno sodišče je pojasnilo, da prav zaradi višine plačane odškodnine pravna podlaga podržavljenja nima neposrednega vpliva na upravičenost do denacionalizacije.

4.Da bi pritožnik uspel z ustavno pritožbo, ki bi lahko privedla do drugačne odločitve glede upravičenosti do denacionalizacije, bi moral kršitev človekovih pravic izkazati glede obeh razlogov. Pritožnik kršitve človekovih pravic očita in utemeljuje le v zvezi z drugim razlogom, tj. glede pravne podlage podržavljenja. Trditvi, da že plačana odškodnina presega vrednost podržavljenih zemljišč, ne nasprotuje. Na ta razlog za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo bi se lahko nanašale kvečjemu navedbe, s katerimi izraža svoje nestrinjanje s stališčem, da so bila podržavljena kmetijska in ne stavbna zemljišča. Vendar to, da pritožnik pravo glede pravnega položaja zemljišč ob podržavljenju razume drugače od sodišča, samo po sebi za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

5.Po navedenem vsaj glede enega razloga, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ne gre niti za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Zato in ker se ni bilo treba spuščati v preizkus ustavne pritožbe glede drugega razloga, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora morebitna ugoditev predlogu privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

7.Odločbe Ustavnega sodišča lahko učinkujejo le na nepravnomočno končane postopke (44. člen ZUstS) in na primere, v katerih je bila vložena ustavna pritožba. Pobudnikove ustavne pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo iz razlogov, na katere tudi morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati. To pomeni, da morebitna ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja pobudnikovega položaja. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

zanj dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia