Jedro

Močnega direktnega udarca s pestjo v obraz, ki ga je toženec med prerivanjem in ruvanjem zadal tožniku, ni mogoče šteti kot takšno obrambo, ki bi bila sorazmerna po intenziteti ravnanja samega tožnika, temveč gre za prekoračen silobran, ki ne izključuje odškodninske odgovornosti (1. odst. 138. čl. OZ).

S tem, ko je tožnik dal povod za fizično obračunavanje in v njem v manjši intenzivnosti tudi sodeloval, je h nastanku škode prispeval s 50%.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje - v izreku pod točko 2. tako spremeni, da se prisojeni znesek zniža na 1.400,00 EUR, v presežku, še za znesek 700,00 EUR pa tožbeni zahtevek zavrne; - v točki 4. izreka pa tako, da se znesek prisojenih pravdnih stroškov v breme toženca zniža na 380,00 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne.

Tožnik je dolžan tožencu povrniti 132,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh od prejema drugostopne sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da plača tožniku 2.100,00 EUR odškodnine in mu povrne 741,22 EUR pravdnih stroškov. Štelo je, da je toženec tožniku povzročil škodo v prekoračenem silobranu, pri čemer naj bi soprispeval k nastanku škode tudi tožnik, in sicer v višini 25 %, toženec pa 75 %. Ob ugotovitvi, da znaša škoda 2.800,00 EUR, je zato prvostopno sodišče tožniku prisodilo 2.100,00 EUR, upoštevajoč razmerje sokrivde.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer izpodbija obsodilni del in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo tako spremeni, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Toženec izpodbija izključno odločitev glede temelja zahtevka, pri čemer v pritožbi zatrjuje, da je glede na dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča po njegovi presoji šlo za silobran in ne za prekoračen silobran. Upoštevajoč, da je tožnik bil tisti, ki je toženca verbalno in fizično napadel, toženec pa mu je poškodbo prizadejal le z golo roko, ni mogoče tožencu očitati, da je pri svoji obrambi uporabil nesorazmerne in nerazumno velike sile. Opozarja še na to, da je bil toženec v kazenskem postopku oproščen.

Pritožba je delno utemeljena.

Ob dejanskih ugotovitvah prvega sodišča, na podlagi katerih je konflikt povzročil tožnik, ter ob nadaljnji ugotovitvi, da sta se pravdni stranki vzajemno prerivali in ruvali, toženčevega nadaljnjega ravnanja, močnega direktnega udarca s pestjo v tožnikov obraz, ni mogoče šteti kot takšno obrambo pred škodnim ravnanjem tožnika, ki bi bila sorazmerna po intenziteti ravnanja samega tožnika. Zato je pravilna prvostopna presoja, da je v konkretnem primeru toženec povzročil tožniku škodo v prekoračenem silobranu.

Se pa pritožbeno sodišče ne strinja z materialnopravno oceno sodišča, po kateri je k nastanku škode tožnik soprispeval samo 25 %. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik tisti, ki je sprožil konflikt, dal povod za fizično obračunavanje in v manjši intenziteti tudi sodeloval pri fizičnem obračunavanju, je treba njegov soprispevek k nastanku škode po presoji pritožbenega sodišča ovrednotiti v enakem odstotku, kot prispevek toženca, torej s 50 %.

Toženec v pritožbi odločitvi prvega sodišča po višini ne oporeka. Prvo sodišče je ovrednotilo tožnikovo škodo z zneskom 2.800,00 EUR, 50 % tega zneska znaša 1.400,00 EUR, oziroma za 700,00 EUR manj, kot je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje. V tem smislu je pritožbeno sodišče na podlagi predzadnje alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka drugostopne sodbe.

V posledici spremembe prvostopne sodbe je spremenjen tudi uspeh strank v postopku. Tožnik je tako po temelju uspel le s 50 %, po višini s 56 %, njegov skupni uspeh je torej 53 %. Zato je upravičen do povrnitve 53 % priznanih prvostopnih stroškov, toženec pa do 47 % njemu priznanih pravdnih stroškov. Upoštevajoč prvostopno odmero, je torej tožnik glede na procent uspeha upravičen do 920,00 EUR pravdnih stroškov, toženec pa do 540,00 EUR pravdnih stroškov. Po pobotanju je torej toženec dolžan tožniku povrniti 380,00 EUR pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji.

Toženec je s pritožbo uspel s 33,33 %. V tem razmerju je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika, upoštevajoč vrednost spora v pritožbenem postopku 2.100,00 EUR. Podrobna odmera stroškov je razvidna na stroškovniku na pritožbi.