Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so pogoji za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sme nasprotnega udeleženca zadržati na varovanem oddelku Doma ... tudi brez njegovega privoljenja za dobo 1 (enega) leta, to je do 4. 9. 2018. 2. Nasprotni udeleženec se je zoper uvodoma navedeni sklep pravočasno pritožil po odvetnici. Navaja, da način, kako pridržanemu preprečiti nadaljnjo domnevno zlorabo alkohola ni namestitev na varovani oddelek, pač pa bi moralo sodišče najprej preveriti, ali je mogoče to njegovo odvisnost, v kolikor bi bila ugotovljena, zdraviti hospitalno. Nepravilna oziroma vsaj preuranjena je razlaga sodišča, da akutno bolnišnično zdravljenje ni potrebno. Sodišče bi moralo v tem delu pozvati angažiranega izvedenca, da se izjasni o tem, ali je mogoče odvisnost od alkohola pri pridržanemu ozdraviti in na kakšen način. V tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepojasnjeno oz. je zmotno oz. nepopolno ugotovljeno. Izvedenec je jasno povedal, da bi popolna abstinenca pri pridržanemu po vsej verjetnosti izzvala ponovni epileptični napad, ki bi bil posledica zniževanja alkohola v telesu, kar pomeni, da bi z namestitvijo pridržanega na varovan oddelek obstajalo veliko tveganje za spodbuditev epileptičnih epizod, s čimer bi bilo močno ogroženo njegovo življenje, zato je nujno potrebno, da se za zdravljenje morebitne odvisnosti izberejo primerne metode in ne namestitev na varovani oddelek. Ob vsem navedenem je evidentno, da domnevno ogrožanje (padci, ipd...) tudi niso posledica duševne motnje, pač pa momentalno posledica opitosti, zaradi česar ima pridržani tudi začasno moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, zaradi česar je mogoče trditi, da tudi pogoj po 3. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ni izpolnjen. Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče odloči, da se predlog za zadržanje pridržanega v varovanem oddelku zavrne.

3. Pritožba, na katero predlagatelj ni odgovoril, ni utemeljena.

4. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr (sprejem s privolitvijo), v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (SVZ) dopusten na podlagi sklepa sodišča. Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člen ZDZdr, če v tem zakonu ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi SVZ (prvi in drugi odstavek 75. člena ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo obstoj vseh predpostavk.1 Preizkus uveljavljenih pritožbenih razlogov in uradni preizkus pravilnost teh razlogov je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve izpolnjeni. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V nadaljnji obrazložitvi pa presoja pravno relevantne pritožbene navedbe.

6. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča, da sta pri nasprotnem udeležencu prisotna psihoorganski sindrom in sindrom odvisnosti od alkohola.

7. Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnikom, da je nepravilna oziroma vsaj preuranjena razlaga sodišča, da akutno bolnišnično zdravljenje ni potrebno. Izvedenec psihiatrične stroke je izvid in mnenje podal na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in pregleda pridržane osebe. Povzel je mnenje spec. psih. z dne 31. 8. 2017, da se pri preiskovancu pojavljajo ob sindromu odvisnosti od alkohola tudi deficiti na kognitivnem področju, zaradi katerih ni sposoben vključitve v hospitalni program zdravljenja odvisnosti. Glede na podano mnenje izvedenca je očitno, da je sprejel psihiatrični izvid specialista psihiatra z dne 31. 8. 2017, zato je neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče najprej preveriti, ali je mogoče odvisnost zadržanega zdraviti hospitalno oziroma da bi moralo pozvati angažiranega izvedenca, da se izjasni o tem, ali je mogoče odvisnost od alkohola pri pridržanemu ozdraviti in na kakšen način. V tem delu zato dejansko stanje ni ostalo nepojasnjeno oz. ni zmotno oz. nepopolno ugotovljeno. Na tem mestu pritožbeno sodišče še poudarja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi psihične motnje, to je psihoorganskega sindroma, sposobnost dojemanja realnosti hudo okrnjena, saj zadržani ni sposoben razumeti posledic zlorabe alkohola za lastno telesno zdravje. Zaradi psihoorganskega sindroma je sposobnost obvladovanja ravnanja hudo okrnjena, saj je vedenje, zlasti na področju vnosa v telo pod vplivom trenutnih intra psihičnih impulzov in ni v skladu z logičnim sklepanjem in predvidevanjem posledic lastnega vedenja.

8. Drži, kar navaja pritožba, da je izvedenec povedal, da bi popolna abstinenca pri pridržanemu po vsej verjetnosti izzvala ponovni epileptični napad, ki bi bil posledica zniževanja alkohola v telesu. Pritožbeno sodišče pa ne sprejema sklepanja pritožnika, da to pomeni, da bi z namestitvijo pridržanega na varovan oddelek obstajalo veliko tveganje za spodbuditev epileptičnih epizod, s čimer bi bilo močno ogroženo njegovo življenje, zato je nujno potrebno, da se za zdravljenje morebitne odvisnosti izberejo primerne metode in ne namestitev na varovani oddelek. Kot izhaja iz mnenja izvedenca, bo namreč ravno s to obliko pomoči (torej izvajano v SVZ) mogoče zagotoviti stalni nadzor nad zadržanim in mu nuditi ustrezno pomoč v primeru naglega poslabšanja zdravstvenega stanja.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ogrožanje posledica duševne motnje - sindroma odvisnosti od alkohola in psihoorganskega sindroma, zaradi česar ima zadržani hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Izvedenec, kateremu je sodišče upravičeno sledilo, je obrazložil, da obstaja nevarnost, da bi zadržani ob ponovnem vnosu alkohola v telo padel in se huje poškodoval in bi s ponovnim vnašanjem alkohola v telo prišlo do poslabšanja že prisotnih telesnih bolezni (alkoholna jetrna okvara, kronični pankreatitis, epilepsija). Pritožbeno navedbo, da je ob vsem v pritožbi navedenem evidentno, da domnevno ogrožanje (padci, ipd...) tudi niso posledica duševne motnje, pač pa momentalno posledica opitosti, zaradi česar ima pridržani tudi začasno moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, je zato moč opredeliti kot lastno dokazno oceno, ki je izvedeni dokazi ne potrjujejo. Pritožba zato zmotno meni, da tudi pogoj po 3. točki prvega odstavka 74. člena ZDZdr ni izpolnjen.

10. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Obrazložilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje, določeni v 74. členu ZDZdr: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.