Jedro

V povezanih družbah bi pod določenimi pogoji lahko prišla do prenosa pooblastil za odločanje o pravicah delavcev na organe matične družbe, vendar mora biti tak prenos pooblastil ustrezno izkazan.

Glede reintegracije delavca tujca in priznavanja pravic iz delovnega razmerja mora sodišče upoštevati tudi določbe zakona o zaposlovanju tujcev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v skladu z zahtevkom razveljavilo sklep drugotožene stranke z dne 8.6.1992 in sklep komisije za pritožbe prvotožene stranke z dne 4.5.1993 o prenehanju delovnega razmerja tožnika s 27.5.1992 ter drugotoženki naložilo, da tožniku za čas od 1.2.1993 dalje izplača pripadajočo plačo ter ga pozove nazaj na delo, poleg tega pa obema toženkama naložilo povračilo tožnikovih stroškov postopka v znesku 40.125,00 SIT. V obrazložitvi je ugotavljalo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri drugotoženi stranki, sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja pa sta izdala organa prvotožene stranke, ne da bi bila za izdajo takšnih sklepov s strani pristojnih organov drugotožene stranke ustrezno pooblaščena.

Zoper gornjo sodbo se pritožujeta obe toženi stranki zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Pri tem poudarjata, da so glede na njuno medsebojno povezanost o prenehanju delovnega razmerja delavcev drugotoženke pristojni odločati organi prvotoženke, na drugi stopnji pa je odločala pritožbena komisija, kot skupni drugostopni organ. Ne glede na vprašanja pristojnosti organov pa bi o zadevi moralo sodišče glede obstoja zakonitih razlogov za prenehanje delovnega razmerja meritorno odločiti.

V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe ter poudarja pomen opredelitve pristojnosti posameznih organov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe prvostopni sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika z dne 8.6.1992 štelo za sklep drugotožene stranke, v obrazložitvi pa ugotavljalo, da je ta sklep izdal glavni direktor prvotožene stranke. Takšne ugotovitve so med sabo v bistvu kontradiktorne, saj bi po tej logiki tudi drugostopni sklep, ki ga prav tako ni izdal organ drugotožene stranke, sodišče moralo šteti za sklep drugotožene stranke. Pri tem pa sodišče ni razčistilo, kaj pomeni sklicevanje v sklepu z dne 8.6.1992 na sklep odbora za delovna razmerja in varstvo pri delu z dne 5.6.1992. Poleg tega je sodišče prve stopnje tekom postopka ugotavljalo, da ima tožnik status begunca in v tem času ni imel slovenskega državljanstva, očitno pa tudi ne delovnega dovoljenja. Ta dejstva so pomembna za odločanje o predlagateljevem zahtevku glede priznanja pravic iz delovnega razmerja ter reintegracije, upoštevaje določbe zakona o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS št. 33/92).

Glede na povedano je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določili 1. odst. 370. člena ZPP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče razčistiti, kateri subjekt (katera od toženih strank) je tožniku dejansko izdal sklep z dne 8.6.1992 o prenehanju delovnega razmerja in ali je o prenehanju delovnega razmerja tožnika res odločal odbor za delovna razmerja dne 5.6.1992, tako da je dne 8.6.1992 bilo morebiti izdano le pismeno obvestilo o tem vsebinskem sklepu, ki ga je podpisal glavni direktor, ali pa je o prenehanju delovnega razmerja na prvi stopnji dejansko tudi po vsebini odločal glavni direktor prvotožene stranke. Kolikor je šlo za predhodno vsebinsko odločitev odbora za delovna razmerja, se bo sodišče opredelilo tudi do pristojnosti tega organa za tovrstne odločitve.

Sicer pa se pritožbeno sodišče v načelu strinja z dosedanjimi stališči sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri drugotoženki lahko zakonito odločajo le organi drugotoženke. V povezanih družbah bi sicer pod določenimi pogoji lahko prišlo do prenosa pooblastil za tovrstne odločitve na organe matične družbe, vendar v dosedanjem postopku v primeru obeh toženk tak prenos pooblastil ni bil izkazan.

Kolikor bo sodišče v tako dopolnjenem postopku ponovno prišlo do zaključka, da je tožniku delovno razmerje pri drugotoženki nezakonito prenehalo, bo glede priznanja pravic iz delovnega razmerja in reintegracije tožnika moralo razčistiti njegov status z vidika državljanstva in delovnega dovoljenja ter pri tej odločitvi upoštevati tudi določbe zakona o zaposlovanju tujcev.