Jedro

Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.

Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj B. A. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagatelja B. A. z dne 21. 12. 2016 za imenovanje članov nadzornega sveta v sestavi B. A., I. Č. in S. Z. z dne 22. 12. 2016 do skupščinske izvolitve novih članov nadzornega sveta (I. točka izreka).

2. Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo predlagatelj. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog B. A., da se za člane nadzornega sveta nasprotne udeleženke imenujejo B. A., I. Č. in S. Z., zavrglo zaradi litispendence (274. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ugotovilo je namreč, da na vsebinsko enak predlog predlagateljev S. Z. in I. Č. že teče nepravdni postopek v zadevi Ng 53/2016. 5. Predlagatelj je v pritožbi navajal, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga preuranjena, saj odločitev v zadevi Ng 53/2016 še ni postala pravnomočna. Poleg tega se je skliceval na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 227/2011 z dne 7. 9. 2011 iz katerega izhaja, da se v nepravdnem postopku, v primeru več hkrati vloženih predlogov za ureditev istega razmerja, kasnejšega predloga ne zavrže, temveč se predloge združi v skupno obravnavanje.

6. Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno. Pogoja za zaključek o obstoju litispendence sta istovetnost zahtevka (v nepravdnem postopku istovetnost predloga) in istovetnost strank (v nepravdnem postopku istovetnost udeležencev).

7. V obeh postopkih, tako v obravnavanem, kot v postopku Ng 53/2016 so predlagatelji zatrjevali, da je direktorju družbe potekel mandat 1. 1. 2017. Tudi mandat večini članov nadzornega sveta je potekel 21. 12. 2016. Po Družbeni pogodbi (tretja alineja 30. člena) in Poslovniku (tretja alineja 11. člena) je nadzorni svet pristojen za imenovanje direktorja družbe. Ker družba nima nadzornega sveta, skupščina pa zaradi nesoglasja družbenikov gotovo ne bo dosegla sporazuma o imenovanju članov nadzornega sveta, družba ne bo mogla imenovati direktorja, to pa bo močno ogrozilo poslovanje družbe.

8. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da v obeh primerih predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.

9. Predlagatelji so v postopkih, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št Ng 53/2016 in v obravnavanem postopku (Ng 55/2016) predlagali, da sodišče imenuje tri člane nadzornega sveta: S. Z., I. Č. in B. A. 10. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na enak predlog sodišču, da člane nadzornega sveta družbe N. d. o. o. imenuje S. Z., I. Č. in B. A., v konkretnem primeru izpolnjen pogoj istovetnosti predloga, saj je v obeh postopkih predlagano imenovanje istih članov nadzornega sveta iz istih razlogov.

11. V obeh zadevah je podana tudi istovetnost udeležencev nepravdnega postopka za imenovanje treh članov nadzornega sveta. 19. člen ZNP določa: Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec) (formalni udeleženci), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialni udeleženci). Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (zakoniti udeleženci). V nepravdnem postopku ne gre za nasprotni si stranki, temveč udeležence. Med udeleženci sicer lahko obstaja tudi spor, vendar se načeloma ne odloča o sporu, saj je za razliko od pravdnega postopka ključno, da je ureditev določenega razmerja v korist vseh udeležencev. Zato za presojo (ne)obstoja litispendce ni odločilno, da je predlog v obeh postopkih vložila druga oseba oziroma druge osebe, temveč to, da so v obeh postopkih, ne glede na to, kdo vloži predlog, (materialni) udeleženci iste osebe. V postopku Ng 53/2016 je sodišče prve stopnje predlogu ugodilo, Višje sodišče v Ljubljani, ko je odločalo o pritožbi udeležencev, pa je sklep razveljavilo zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in zadevo vrnilo v nov postopek z navodilom, da mora sodišče predlog vročati vsem udeležencem postopka. S tem bo zagotovljena v postopku Ng 53/2016 vsem materialnim udeležencem, torej tudi predlagatelju obravnavanega postopka kot predlaganemu članu nadzornega sveta, možnost izjaviti se v postopku.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče z obravnavo kasnejšega predloga počakati oziroma jih obravnavati po vrstnem redu glede na čas njihove vložitve, kot to velja v zemljiškoknjižnem postopku. Tretji odstavek 1. člena ZNP določa, da se splošne določbe ZNP uporabljajo za vse nepravdne postopke, če ZNP ali drug zakon ne določata drugače. Zemljiškoknjižni postopek je poseben nepravdni postopek, ki je urejen v drugem zakonu in sicer Zakonu o zemljiški knjigi (prvi odstavek 120. člena ZZK-1), zato pritožnik s sklicevanjem na zemljiškoknjižni postopek ne more biti uspešen.

13. Za odločitev tudi ni odločilno, da sklep izdan v zadevi Ng 53/2016 še ni postal pravnomočen. Če bi namreč postal pravnomočen, ne bi več govorili o litispendenci, temveč o res iudicata, zato bi bilo treba od trenutka pravnomočnosti naprej zavreči predlog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, ne glede na to, kateri postopek se je začel prej.

14. Pritožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 227/2011 z dne 7. 9. 2011, ob upoštevanju katere naj bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek z navodilom, da jo združi z zadevo Ng 53/2016. Ker iz navedene odločbe ni razvidno, ali je šlo za več vsebinsko enakih oziroma identičnih predlogov, kot je primer v obravnavani zadevi, je navedena zadeva z obravnavano neprimerljiva in se nanjo pritožnik neutemeljeno sklicuje pri stališču o ustaljeni sodni praksi postopanja sodišča v podobnih zadevah.

15. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP).