Jedro

Z inšpekcijskimi ukrepi se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih nadzorovanih oseb. Inšpekcijska odločba pa lahko predstavlja tudi korist ali sprememba pravnega položaja tretjih oseb, vendar pa morajo te za pridobitev položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravice ali pravne koristi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2005, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 26. 7. 2005. S slednjim tožeči stranki ni bila priznana lastnost stranke v inšpekcijskem postopku, vodenem v zadevi neskladne gradnje stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 30/1 k.o. ... investitorice A.Š.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi in razlogom upravnih organov v njunih upravnih aktih. Tudi po presoji sodišča tožnika z navedenim nista izkazala, da bi z izrečenim inšpekcijskim ukrepom bile prizadete njune pravice oziroma pravne koristi, za zavarovanje katerih bi jima bilo treba priznati lastnost stranskega udeleženca v obravnavanem inšpekcijskem postopku.

3. Tožnika sta revizijo (prej pritožbo) vložila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navajata, da so na podlagi istega lokacijskega dovoljenja istočasno pričeli graditi tožnika in A.Š., vendar pa je slednja spremenila lokacijo zgradbe in hišo zgradila na nižji koti, kot je bilo predpisano. Posledično je moten pretok kanalizacije. Zaradi nespoštovanja sosedskega prava je prišlo do hudega nezaupanja. A.Š. je nezakonito zgradila tudi zid ter zmanjšala radius dovoza z avtomobili, za katerega je bila že izdana pravnomočna odločba o zavrnitvi legalizacije. Dalje opozarjata še na kršitve pri prodaji nepremičnine, pojasnjujeta, da je v teku kazenski postopek zoper uradne osebe zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Pred kratkim sta pridobila tudi prikrivano dokumentacijo, ki kaže na korupcijo. Menita, da je podana podlaga za njun pravni interes biti stranka v postopku. Sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi in odloči, da se jima prizna lastnost stranke v inšpekcijskem postopku.

4. Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje je po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Tožnika v reviziji nista pojasnila, v čem naj bi bile kršitve materialnega prava. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno, saj so odločitve pravilno oprte na določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02) in določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po izrecni določbi tretjega odstavka 24. člena ZIN vlagatelj prijave v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, temveč ima položaj stranke le zavezanec. Inšpekcijsko nadzorstvo se namreč kot nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov izvršuje zaradi varstva javnega interesa, torej po uradni dolžnosti. Inšpekcijski ukrep sicer lahko predstavlja posredno tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb, vendar mora oseba, ki želi pridobiti položaj stranskega udeleženca, izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njene pravice ali pravne koristi.

9. Z inšpekcijskim ukrepom je bilo zavezanki naloženo, da mora za stanovanjsko hišo na parceli, št. 30/1 k.o. ... (ki meji na zemljišče tožeče stranke), ki je zgrajena v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem, v roku enega meseca zaprositi za spremembo lokacijskega dovoljenja, sicer urbanistična inšpekcija odreja, da se vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju. Ob takem izrečenem inšpekcijskem ukrepu pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnika s sklicevanjem na obstoječo neskladno gradnjo, spremenjeno višinsko koto stavbe in posledično odtokov ter sklicevanjem na pravdni in kazenski postopek, nista izkazala, da bi bile z ukrepom gradbene inšpekcije prizadete njune pravice ali pravne koristi.

10. Iz ustavno-sodne in upravno-sodne prakse izhaja, da sta tako Ustavno sodišče kot Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat zavzela stališče, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih nadzorovanih oseb. Inšpektorjeva odločitev sicer lahko posredno predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb, vendar gre pri tem za pravne koristi in ne dejanski interes. Zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali inšpektorjeva odločitev (izrečeni ukrep) lahko vpliva na oziroma prizadene pravne koristi drugih oseb (tožnikov). Kot je bilo že navedeno, pa po presoji Vrhovnega sodišča tožnika s tožbenimi navedbami nista izkazala, da bi inšpektorjeva odločitev lahko prizadela njune pravne koristi.

11. Tožnika v reviziji še navajata, da jo vlagata zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot že navedeno, pa v reviziji dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (92. člen ZUS-1).