Jedro

Tudi obseg v zadevi spornega premoženja, kot je razviden iz izpodbijane sodbe in revizije, brez konkretnih revidentovih navedb o učinkih izpodbijane odločitve, ne izkazuje pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi namreč moral navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 18.7.2007 vložila revizijo. Navaja, da ima odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zanjo zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07– sklep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 464-77/02 z dne 13.7.2006, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper sklep Upravne enote Celje z dne 22.1.2004. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, v času podržavljenja označenih s parc. št. 1163 v površini 11653 m2, parc. št. 1162 v površini 414 m2, parc. št. 1156 v površini 52 m2 ter delov parc. št. 1131/2, parc. št. 1131/6 ter 1131/10 v skupni površini 6700 m2. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije revizije ni mogoče dovoliti.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od treh pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča pa je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revident se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po presoji vrhovnega sodišča revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj v reviziji le ponavlja zakonsko besedilo iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da ima v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, pri tem pa ne pojasni niti ne izkaže, v čem naj bi odločitev v tem upravnem sporu zanj pomenila zelo hude posledice. Po presoji vrhovnega sodišča tudi obseg v zadevi spornega premoženja, kot je razviden iz izpodbijane sodbe in revizije, brez konkretnih revidentovih navedb o učinkih izpodbijane odločitve, ne izkazuje pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi namreč moral navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele če bi revident navedel in izkazal konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revident zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanj hude posledice, ni storil, zato niso izkazani pogoji za dovolitev revizije.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.