Jedro

Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.

Elektronska oblika, torej elektronsko sporočilo, ni enakovredno pisni obliki, kadar gre za prenos lastninske pravice na nepremičnini.

Določba OZ o obliki pogodbe o prenosu nepremičnin se nanaša prav na zavezovalni pravni posel, medtem ko obličnost razpolagalnega pravnega posla določajo stvarnopravni predpisi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v 15 dneh povrniti 912,95 EUR stroškov z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

1. skrčenje tožbenega zahtevka za dne 26. 1. 2009 plačanih 1.638,55 EUR, za dne 10. 6. 2009 plačanih 5.001,89 EUR, za dne 18. 6. 2009 plačanih 5.088,56 EUR in za dne 28. 9. 2009 plačanih 3.538,92 EUR, se vzame na znanje, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 129852/2008 z dne 30. 12. 2008 se v tem obsegu v 1. točki izreka razveljavi in se v tem delu postopek ustavi,

2. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 129982/2008 z dne 30. 12. 2008 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v višini 31.511,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, povečanimi za 20%, in sicer od zneska 2.358,72 EUR za čas od 16. 12. 2008 do plačila, od zneska 65,18 EUR za čas od 16. 12. 2008 do plačila, od zneska 828,46 EUR za čas od 16. 12. 2008 do plačila, od zneska 478,09 EUR za čas od 16. 12. 2008 do plačila, od zneska 1.360,80 EUR za čas od 17. 12. 2008 do plačila, od zneska 3.954,66 EUR za čas od 17. 12. 2008 do plačila, od zneska 408,98 EUR za čas od 17. 12. 2008 do plačila, od zneska 9.610,53 EUR za čas od 19. 12. 2008 do plačila, od zneska 403,05 za čas od 19. 12. 2008 do plačila, od zneska 371,23 EUR za čas od 19. 12. 2008 do plačila, od zneska 2.893,48 EUR od 22. 12. 2008 do plačila, od zneska 2.396,07 EUR od 23. 12. 2008 do plačila, od zneska 1.387,34 EUR od 24. 12. 2008 do plačila, od zneska 883,56 EUR za čas od 24. 12. 2008 do plačila, od zneska 839,88 EUR za čas od 24. 12. 2008 do plačila, od zneska 644,13 EUR za čas od 24. 12. 2008 do plačila, od zneska 1.053,96 EUR od 26. 12. 2008 do plačila, od zneska 807,37 EUR od 29. 12. 2008 do plačila, od zneska 111,46 EUR za čas od 29. 12. 2008 do plačila, od zneska 297,98 EUR od 17. 10. 2008 do plačila in od zneska 356,96 od 12. 12. 2008 do plačila ter v 4. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 137,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2009 dalje do plačila,

3. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 129852/2008 z dne 30. 12. 2008 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v višini 52.655,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2009 dalje do plačila ter v 4. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 137,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2009 dalje do plačila in

4. tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 4.774,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbeni zahtevek zavrne v celoti s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo ter sklep potrdi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Spora, ki ju je sodišče prve stopnje združilo v skupno obravnavanje, sta se pričela z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, in sicer neporavnanih računov, izdanih za dobavljeno blago, kot izhajajo iz obeh predlogov za izvršbo. Podlaga terjatve tožeče stranke je sklenjena kupoprodajna pogodba št. 2 z dne 23. 10. 2006 o dobavi inštalacijskega materiala, sodišče prve stopnje pa je zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

6. Uvodoma pritožnica uveljavlja, da je tožeča stranka v predlogu za izvršbo uveljavljala le zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, ne pa tudi pogodbeno dogovorjenih, ki jih je uveljavljala šele v postopku in ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki tudi priznalo, čeprav gre pri tem za spremembo tožbe, h kateri tožena stranka ni dala soglasja.

7. Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom (1). Res je tožeča stranka v predlogu za izvršbo zahtevala zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsake posamezne verodostojne listine, ki je bila podlaga predloga za izvršbo, zakonske zamudne obresti, povečane za 20%, pa je zahtevala v svoji vlogi z dne 26. 10. 2011. V tem delu je torej šlo za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s katero pa, kot ugotavlja višje sodišče, tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja; v naslednjih vlogah je namreč le vztrajala pri svojih stališčih glede pobotnega ugovora oziroma zatrjevane kompenzacije s tožečo stranko. Tožena stranka ne trdi, da bi bila zaradi spremembe tožbe prikrajšana za kakšno od procesnih pravic pri vodenju svoje obrambe, ker pa se je tudi spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila (drugi odstavek 185. člena ZPP), zato očitana kršitev določb pravdnega postopka ni podana, pritožbene trditve tožene stranke s tem v zvezi pa so neutemeljene.

8. Tožena stranka je v postopku uveljavljala, da je s strani tožeče stranke dobavljeno blago kompenzirala s stanovanjem št. 4B4N-453 v izmeri 50 m2. V dokaz trditev, da je tožeča stranka sprejela ponudbo tožene stranke z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, je predložila elektronsko sporočilo tožeče stranke, naslovljeno na toženo stranko dne 25. 3. 2008 (priloga B2 spisa).

9. Ponudba, katere predmet je sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti dana v pisni obliki (52. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ, v zvezi s 27. členom OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da elektronska oblika, torej elektronsko sporočilo, ni enakovredno pisni obliki, kadar gre za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu je namreč v drugem odstavku 13. člena pravne posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, izrecno navedel kot posle, za katere ne velja, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki. Neutemeljeno pa je pritožbeno zavzemanje za tako razlago navedene zakonske določbe, da bi se ta nanašala le na razpolagalni pravni posel, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ne pa tudi na zavezovalni pravni posel. Določba OZ o obliki pogodbe o prenosu nepremičnin se namreč nanaša prav na zavezovalni pravni posel (2), medtem ko obličnost razpolagalnega pravnega posla določajo stvarnopravni predpisi. Pritožbena trditev, da so pravno-formalne posledice nastanka zavezovalnega pravnega posla s sprejemom ponudbe tožeče stranke kljub elektronski obliki nastale, je zato neutemeljena.

10. Ker torej do sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v C. d. ni prišlo in je torej pobotni ugovor tožene stranke v celoti neutemeljen, so neutemeljene tudi vse nadaljnje pritožbene trditve glede dejanskega lastništva predmetnega stanovanja.

11. Odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku tožeče stranke je tako pravilna in zakonita, posledično pa tudi stroškovna odločitev v 4. točki izreka sodbe, v zvezi s katero sicer tožena stranka ni podala posebnih pritožbenih razlogov, stroški pa so pravilno odmerjeni. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo priglasila strošek konference s stranko 100 točk, za odgovor na pritožbo 1625 točk, za poročilo stranki 50 točk, povečano za 2% materialnih stroškov in DDV. Skladno z Odvetniško tarifo ji gre nagrada za redno pravno sredstvo po tar. št. 21, kar znaša 745,87 EUR, skupaj z 2% administrativnimi stroški in 20% DDV, kot ga je priglasila v odgovoru na pritožbo, pa 912,95 EUR. Stroškov za poročilo stranki in za posvet s stranko pa višje sodišče ni priznalo, saj ne gre za samostojni storitvi, zajeti sta namreč že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja (a contrario 39. tarifna številka OT).

(1) Sklep VS RS II Ips 222/2012 z dne 7.11.2013. (2) prim. A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV 2003, str. 367.