Jedro

Zamudna sodba, s katero se razvezuje izročilna pogodba, na podlagi katere sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin iz vložka X postala dolžnika, in ki vzpostavlja lastninsko pravico nazaj na izročevalko, je postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju. Glede na to se dolžnika v ugovoru ne moreta uspešno sklicevati na predmetno sodbo in na podlagi le - te zatrjevati, da nista več lastnika predmetnih nepremičnin, čeprav sta v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika.

Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, se dolžnika v ugovoru tudi ne moreta uspešno sklicevati na kupoprodajno pogodbo in zatrjevati, da sta nepremičnine iz vložka Y, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta, s to pogodbo prodala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Trebnjem je s sklepom z dne 22.12.2004, opr. št. Z 2004/6-13, zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu tega sodišča z dne

18.3.2004, opr. št. Z 2004/6. Proti sklepu se je pritožila dolžnica. V pritožbi navaja, da z dolžnikom že pred datumom izdaje izpodbijanega sklepa nista bila več lastnika nepremičnin, na katerih je upnik predlagal ustanovitev zastavne pravice, kar sta v ugovoru dokazovala s kupoprodajno pogodbo in s pravnomočno sodbo. Ker je bila predmetna sodba izdana že pred izdajo izpodbijanega sklepa, sodna odločba pa začne veljati že z njeno izdajo, sodišče ne bi smelo izdati sklepa o zavarovanju, saj je po mnenju pritožnice pomembno lastništvo nepremičnin na dan izdaje sklepa o zavarovanju, ne pa na dan vložitve predloga za zavarovanje.

Ob izdaji sklepa o zavarovanju torej dolžnika nista bila več lastnika spornih nepremičnin, to pa kljub temu, da sta bila v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnika.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR (uporabiti ga je treba v konkretnem primeru, ker dolžnika zatrjujeta prenehanje lastninske pravice na spornih nepremičninah pred 1.1.2003, torej pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika - Ur.l. RS, št. 87/2002 - SPZ) v 20. členu določa, da se lastninska pravica pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem (1. odstavek 20. člena ZTLR), lahko pa tudi z odločbo državnega organa (sodno ali upravno, 2. odstavek 20. člena ZTLR). Ker sodba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, je treba 2. odstavek 20. člena ZTLR razlagati v tem smislu, da se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sedaj 42. člen SPZ).

Sklep o zavarovanju zastavne pravice na nepremičninah, vpisanih v vl. št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v T, in v vl. št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v S., je bil izdan dne 18.3.2004. Zamudna sodba Okrožnega sodišča v xy z dne 29.1.2002, opr. št. P, na katero sta se sklicevala dolžnika v ugovoru in na katero se sklicuje dolžnica tudi v pritožbi v dokaz trditve, da z dolžnikom ob izdaji sklepa o zavarovanju nista bila več lastnika predmetnih nepremičnin, pa je postala pravnomočna dne 24.3.2004 (glej klavzulo o pravnomočnosti na sodbi). V času odločanja sodišča prve stopnje o utemeljenosti predloga upnika za ustanovitev zastavne pravice torej omenjena zamudna sodba še ni postala pravnomočna. Že iz tega razloga ugovorno sklicevanje dolžnikov na predmetno sodbo ni bilo na mestu.

Dodatno pa iz razloga, ker sta bila dolžnika v času izdaje sklepa o zavarovanju in tudi v času odločanja o ugovoru proti sklepu o zavarovanju zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin v vl. št. k.o. C. (glej zemljiškoknjižna izpiska z dne 9.3.2004, ki jih je predlogu priložil upnik, in zemljiško- knjižna izpiska z dne 24.3.2004 in

2.4.2004, ki se nahajata v spisu). Iz omenjenih zemljiškoknjižnih izpiskov ne izhaja, da bi JB že pred izdajo sklepa o zavarovanju vložila predlog za zaznambo spora ali po izdaji zamudne sodbe, na podlagi le-te, predlog za predznambo lastninske pravice, kar bi lahko imelo za posledico drugačno odločitev v konkretnem primeru. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 28.6.2005, ki si ga je pridobilo sodišče druge stopnje za vl. št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v T, izhaja, da je JB šele dne 20.6.2005 predlagala začetek postopka vknjižbe lastninske pravice na predmetnih nepremičninah nanjo.

Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), tudi niso bile utemeljene ugovorne trditve dolžnikov in tudi ni utemeljena enaka pritožbena trditev dolžnice, da sta z dolžnikom že pred izdajo sklepa o zavarovanju nepremičnine, vpisane v vl. št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v S, prodala, v dokaz česar sta predložila neoverjeno in na davčni upravi neprijavljeno kupoprodajno pogodbo z dne 17.6.2000. Že iz zemljiško- knjižnega izpiska, ki ga je predložil upnik, je izhajalo, da sta dolžnika lastnika predmetnih nepremičnin.

Enako pa izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 28.6.2005, ki si ga je pridobilo sodišče druge stopnje.

Iz povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu o zavarovanju. Glede na to je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi njen zahtevek na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek

165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.