Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnik je pred slovenskim sodiščem vložil predlog za izvršbo na podlagi tujega izvršilnega naslova v zvezi s potrdilom o izvršljivosti v skladu z Uredbo U 1215/2012. Izvršilno sodišče je že izdalo sklep o izvršbi v zadevi, na podlagi katerega si je upnik poplačal svojo glavno terjatev in izvršilne stroške. V tem postopku je upnik (na podlagi istega tujega izvršilnega naslova v zvezi z istim potrdilom o izvršljivosti) predlagal izvršbo glede preostanka svoje terjatve - revalorizacije in zamudnih obresti v višini 30.957,40 EUR, ki jo je sodišče dovolilo. Za dolžnika ostaja sporno, ali ima upnik za plačilo te terjatve podlago v izreku izvršilnega naslova v povezavi s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo sodišče v (državi izvora) Italiji oziroma ali je izvršilni naslov primeren.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 29. 1. 2020. 3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dolžnika ter potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

4. Dolžnik v predlogu za dopustitev revizije predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: Ali se izvršba za izterjavo denarne terjatve iz naslova zakonskih obresti na glavnico denarne terjatve in revalorizacijo glavnice terjatve lahko dopusti, če to ne izhaja iz izreka izvršilnega naslova kot tuje sodne odločbe, in ali zadošča za izterjavo te denarne terjatve zgolj potrdilo o izvršljivosti, izdano na podlagi določbe tč. b I. odstavka 37. člena Uredbe, katero lahko dopolnjuje, ali spreminja sodno odločbo glede višine, začetka in konca teka zakonskih zamudnih obresti in indeksacije denarne terjatve? Trdi, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa je neenotna. Poudarja, da se izterjuje neplačana revalorizacija in obresti na glavnico, kar pa ni zajeto v izreku sodnih odločb. V 9. točki plačilnega naloga je zgolj določeno, da mora biti znesek glavnice revaloriziran in da je poleg tega treba obračunati zakonske obresti. Upnik je predložil obračun obresti za revalorizacijo z začetnim datumom 31. 12. 2007 in zaključnim datumom 1. 10. 2018, pri čemer ni jasno, od kod to obdobje in iz katerega izvršilnega naslova to izhaja. Meni, da upnik za to ni imel podlage v pravnomočnem sodnem izvršilnem nalogu z vsebino, ki jo zahteva kogentna določba prvega odstavka 44. člena ZIZ. Po načelu formalne legalitete iz 17. člena ZIZ mora namreč izvršilni naslov zajemati celotno izterjevano terjatev in tega ne more nadomeščati potrdilo o izvršljivosti. Poudarja, da se izvršba sme dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, na kar mora sodišče v ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi paziti celo po uradni dolžnosti. Navaja, da mora iz izvršilnega naslova izterjevana terjatev določno izhajati in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana (sklep VSM I Ip 663/2012 z dne 21. 6. 2012 in A. Galič, Komentar zakona o pravdnem postopku, 2. knjiga, GV Založba 2006, str. 123 in naslednje). Potrdilo o izvršljivosti ne sme dopolnjevati izvršilnega naslova ali ga spreminjati, prav tako ni sestavni del izvršilnega naslova, na podlagi katerega se izterjuje denarna terjatev po določbi 21. člena ZIZ. Izvršba se v konkretnem primeru ni vodila po pravu zaprošene države Republike Slovenije, kot to zahteva 41. člen Uredbe. Da bi sodišče moralo izvršljivost presojati po izvršilnem naslovu, in to po njegovem izreku, nenazadnje izhaja tudi iz odločb višjih sodišč (sklep VSL III Cp 122/2000 z dne 5. 4. 2000 in III Cp 297/2004 z dne 18. 2. 2004). Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno razlagalo določbo 37. člena Uredbe. Tudi ta po njegovem mnenju potrjuje obveznost spoštovanja izreka izvršilnega naslova, ki bi ga moralo potrdilo o izvršljivosti le povzeti, ne pa nadomeščati.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče dolžnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).